VSRS Sodba I Ips 178/93

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Temeljno sodišče je s sodbo, navedeno v uvodu, spoznalo obd. za krivega pod točko I/1 kaznivega dejanja ropa po 1. odstavku 168. člena KZ RS in pod točko I/2 poskusa kaznivega dejanja ropa po 1. odstavku 168. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ (in 4. členom ustavnega zakona Republike Slovenije) ter ga ob določenih kaznih obsodilo na enotno kazen. Višje sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo zagovornika obs. kot neutemeljeno in v delu, nanašajočem se na tega obsojenca, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, s katero uveljavlja, da je bila v izreku pod točko I/2 storjena kršitev kazenskega zakona po 4. točki 365. člena ZKP. Meni namreč, da obsojenec ni uresničil vseh znakov poskusa kaznivega dejanja ropa. Protislovje je že v samem opisu dejanja, ko je najprej navedeno, da sta se obs. in soobs. hkrati pognala proti prodajalki, v nadaljevanju pa se navaja, da je obsojenec priskočil soobsojencu na pomoč šele takrat, ko mu je pomagal potiskati vrata v notranjost trgovine tako, da je soobsojenec izvlekel prste. Iz zagovora obsojenca in iz izpovedbe priče ne izhaja, da bi bil obsojenec skupaj s soobsojencem planil proti imenovani. Obsojenec tega kaznivega dejanja ni hotel storiti, samo pretvarjal se je, da sodeluje, ker se je bal očitkov s strani soobsojenca. Takšen odnos obsojenca se je pokazal že pri predhodnem dogodku, v zvezi s katerim pa obsojencu ni bila izrečena obsodilna sodba, ker je takrat soobsojenca na podoben način pustil pred trgovino na cedilu. Zagovor obsojenca je v tem delu tudi soglasen z osebnostnim opisom iz mnenja izvedenca psihologa, da je obsojenec po eni strani ustrežljiv, sugestibilen in nesposoben lastne obrambe, po drugi strani pa je človek z visokimi moralnimi normami. Predlaga, naj se pravnomočna sodba razveljavi glede krivde za kaznivo dejanje pod točko I/2, glede kazni pa v celoti ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sočasno še predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije odredi, da se izvršitev pravnomočne sodbe odloži.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Kršitev kazenskega zakona po 4. točki 365. člena ZKP je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti. Zagovornikova zahteva take kršitve ob formalnem sklicevanju na omenjeno določbo v vsebinskem pogledu ne uveljavlja. Iz takšnega opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, da sta obsojenec in soobsojenec zamaskirana in oborožena s plinsko pištolo pognala proti oškodovanki, ko je izstopila skozi zadnja vrata trgovine ter da je nato obsojenec priskočil na pomoč soobsojencu in mu pomagal potiskati vrata v notranjost trgovine, s katerima sta imenovana prodajalka in njena sodelavka soobsojencu priprli prste, oba pa sta pri tem ravnala z namenom, da si protipravno prilastita tuje premične stvari, so po oceni senata vrhovnega sodišča za oba soobsojenca izražene vse objektivne in subjektivne sestavine sostorilstva pri poskušenem kaznivem dejanju ropa po 1. odstavku 168. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ. Z navajanjem, da obs. sploh naj ne bi bil skupaj s soobs. planil proti prodajalki in takrat tudi naj ne bi bil nameraval skupaj s sostorilcem izvršiti ropa, vlagatelj zahteve uveljavlja drugačno dejansko stanje, kot se zatrjuje v izreku obsodilne sodbe in drugačno oceno dokazov, kakršna je prikazana v obrazložitvi pravnomočne sodbe. Se pravi, da izpodbija pravnomočno sodbo pravzaprav zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, le-to pa po zakonu ni razlog, iz katerega bi se smela vložiti zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Kolikor izpodbijana zahteva pri tem še omenja protislovje v opisu dejanja v izreku pravnomočne sodbe, pa je treba pripomniti, da se takšno protislovje kaže le z vidika vlagateljevih lastnih ocen o dejanskem stanju, ko meni, da oba obsojenca nista sočasno začela uporabljati sile kot bistvene sestavine kaznivega dejanja ropa. Torej tudi ne pride v poštev možnost, da bi se vlagateljeve trditve lahko opredelile kot smiselno uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.

Glede na to, da vložena zahteva ne uveljavlja nobenega utemeljenega zakonskega razloga za vložitev takega izrednega pravnega sredstva po 1. do 3. točki 427. člena ZKP, jo je bilo treba v skladu z določbami 421. in 429. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno. Glede na vsebino zahteve tudi ni bil podan razlog za odreditev po 5. odstavku 428. člena ZKP, naj se izvršitev pravnomočne sodbe odloži.