VSRS Sklep I Up 349/2007

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 998/2006-10 z dne 19.12.2006. Svojo odločitev je oprlo na določbe 73. v zvezi s 104. in 107. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) in ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje. Navaja, da se mu neupravičeno jemlje denar in da naj sodišče poskrbi za to, da mu bo ta denar vrnjen.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta 1. odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča (prve stopnje) uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V 2. odstavku 107. člena ZUS-1 pa je določeno, da zadeve, v katerih so bile pritožbe vložene pred uveljavitvijo ZUS-1 (torej pred 1.1.2007), vrhovno sodišče ob predpisanih pogojih obravnava kot pritožbe po ZUS-1, druge pa, ob izpolnitvi predpisanih pogojev, kot revizije po ZUS-1. V 104. členu ZUS-1 je določeno, da se za postopke, ki so ob uveljavitvi ZUS-1 v teku, uporabljajo določbe starega ZUS, kolikor novi ZUS-1 ne določa drugače.

V obravnavanem primeru je bila sodba prvostopnega sodišča, opr. št. U 998/2006-10, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana dne 19.12.2006, torej še po starem ZUS, zato je morala vsebovati tudi pravni pouk v skladu s starim ZUS. Tožniku je bila vročena 21.12.2006. Tožnik je pritožbo zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča vložil priporočeno po pošti 5.1.2007, prvostopenjsko sodišče jo je prejelo 8.1.2007, torej po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da zoper prej navedeno sodbo po ZUS-1 pritožba ni dopustna, je zato tožnika pravilno z dopisom z dne 17.1.2007, ki ga je tožnik prejel 24.1.2007, pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija, in ga opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo revizijo. Ker tožnik po prejemu navedenega dopisa ni spremenil in dopolnil svoje pritožbe in ni navedel, da jo vlaga kot revizijo, je po presoji vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom vloženo pritožbo pravilno in zakonito zavrglo kot nedovoljeno, ob pravilni uporabi 73. v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1.

Po določbi 73. člena ZUS-1 je pritožba dovoljena le, če je sodišče (prve stopnje) samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru pa je sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo, torej ne gre za situacijo iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, zato pritožba zoper tako sodbo po ZUS-1 ni dovoljena.

Taka odločitev ima podlago v 1. odstavku 343. člena ZPP, po katerem predsednik prvostopnega senata zavrže nedovoljeno pritožbo. ZPP pa se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (1. odstavek 22. člena ZUS-1, prej pa 1. odstavek 16. člena ZUS)

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.