VSRS Sodba X Ips 98/2004

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.5.2001. Tožena stranka je na podlagi določbe 4. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Ur. l. RS, št. 64/96 v nadaljevanju Pravilnik) in 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96) odločila, da zavrne tožnikov predlog za napredovanje.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, ker tožnik ni izpolnil enega od v 9. členu Pravilnika kumulativno določenih pogojev za napredovanje v naziv mentor (delovne uspešnosti).

3Tožnik v pritožbi med drugim meni, da je tožena stranka v tej zadevi postopala korektno, ravnatelj šole pa ne in mu je z neutemeljeno oceno škodoval. Vztraja, da se mu naziv prizna in "izplača vse za nazaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi".

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (86. člen). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje izdaje upravnega akta. V tem obsegu je presojana tudi utemeljenost revizije v obravnavani zadevi.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno. Tožnikova vloga za napredovanje v naziv mentor je bila obravnavana v skladu z določbami Pravilnika, ki je veljal v času odločanja. Ta je v 9. členu določal, da v naziv mentor napreduje zaposleni, ki: - je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 4 leta, - je uspešen v svojem delu, - je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 4 točkami, in je opravil različna dodatna strokovna dela iz 18. člena Pravilnika, ovrednotena z najmanj 4 točkami.

9Kot izhaja izpodbijane sodbe je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik izpolnjeval pogoje za napredovanje v naziv mentor v delu 1, 3. in 4. alinee 9. člena, ni pa izpolnil pogoja iz 2. alinee 9. člena Pravilnika, to je uspešnosti pri svojem delu. Vrhovno sodišče je vezano na tako ugotovljeno dejansko stanje. Ker je neizpolnjevanje že enega izmed v 9. členu Pravilnika naštetih pogojev dovolj za zavrnitev zahteve za napredovanje v naziv mentor, je bil v obravnavani zadevi s pravilno uporabo Pravilnika predlog za napredovanje v ta naziv pravilno in zakonito zavrnjen.

10Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato revizijskih navedb, ki nakazujejo na zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, revizijsko sodišče ni preizkušalo.

11Revident ni uveljavljal bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, po uradni dolžnosti pa sodišče pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1).

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo na podlagi določbe 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno .