VSRS Sklep X Ips 393/2007

Revizija se zavrže.

Zoper prvostopno sodbo je tožnica dne 7.2.2007 priporočeno po pošti vložila revizijo, prvostopno sodišče jo je prejelo dne 9.2.2007.

Revizija je prepozna.

Po podatkih v prvostopnem sodnem spisu je bila izpodbijana sodba revidentki pravilno in zakonito vročena v skladu s 140. in 141. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB1, Uradni list RS, št. 12/03), ki se v skladu s 1. odstavkom 16. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) oziroma 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS oziroma v ZUS-1 niso urejena, vročanje pa v ZUS oziroma v ZUS-1 ni posebej urejeno. V navedenih določbah ZPP je določeno, da se v primeru, če vročitev po 139. členu ZPP ni možna (vročanje doma po poštarju), pisanje izroči kateremukoli od naslovnikovih odraslih članov gospodinjstva, sicer pa hišniku ali sosedu (140. člen ZPP); če tudi ta vročitev ni možna, pa vročevalec v primeru vročanja po pošti, pisanje izroči pošti naslovnikovega prebivališča, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. O takšni vročiti se obvesti tudi sodišče (141. člen ZPP).

V obravnavanem primeru je po podatkih prvostopnega sodnega spisa pismonoša poskušal izpodbijano sodbo v skladu s 139. in 140. členom ZPP vročiti stranki dne 14.12.2006. Ker je ni našel na naslovu prebivališča, ji je pustil pravilno izpolnjeno obvestilo o prispelem pismu (na obrazcu, ki vsebuje z ZPP predpisana opozorila in napotke). Izpodbijano sodbo je pismonoša naslovnici poskušal vročiti tudi naslednji dan, to je dne 15.12.2006. Ker je ponovno ni našel na naslovu, ji je pustil novo pravilno izpolnjeno obvestilo o prispelem pismu, v katerem so vsebovana predpisana opozorila in napotki ter pravni pouk (141. člen ZPP). V tem obvestilu je navedeno, da se bo štelo, da je pisanje vročeno, četudi ga naslovnica ne bo dvignila v 15 dnevnem roku, pri čemer se šteje, da je bilo vročeno 15.12.2006. Ker naslovnica pisanja ni dvignila v 15-dnevnem roku, ki je začel teči dne 16.12.2006, in bi se iztekel 30.12.2006, ker pa je bila tedaj nedelja, se je v skladu z 2. odstavkom 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek 31.12.2006, se po 2. odstavku 141. členu ZPP, torej po samem zakonu šteje, da ji je bilo pisanje vročeno s potekom 15.12.2006. Te zakonske fikcije pa ni mogoče izpodbijati z nobenim pravnim sredstvom. Ker se je torej po samem ZPP štelo, da je bila revidentki izpodbijana sodba vročena 15.12.2006, je torej v skladu z 2. odstavkom 111. člena ZPP s 16.12.2006 začel teči 15 dnevi rok za vložitev pritožbe (2. odstavek 70. člena ZUS). Ta rok bi se iztekel 30.12.2006, ker pa je bila tedaj nedelja, se je v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek 31.12.2006 ob 24.00. S potekom tega roka je torej prvostopna sodba postala pravnomočna, saj pritožbe po ZUS ni bilo mogoče več vložiti, ni pa bilo mogoče vložiti niti revizije po ZUS-1, ker je bila prvostopna sodba po samem ZPP vročena 15.12.2007, torej v času veljavnosti ZUS, ki pa revizije kot izrednega pravnega sredstva v upravnem sporu ni dopuščal.

Revidentka do izteka dne 31.12.2007 pritožbe ni vložila, temveč je dne 4.1.2007 priporočeno po pošti poslala prvostopnemu sodišču pisanje, ki ga je to prejelo 5.1.2007. V njem navaja, da je v času vročanja izpodbijane sodbe ni bila doma, ker da je na P. negovala bolno mater, in da zato tudi poštne pošiljke ni mogla dvigniti. Prosi, da sodba (revidentka nepravilno navaja "sklep") ne bi postala pravnomočna in da se ji pošiljka še enkrat pošlje. Prvostopno sodišče ji je izpodbijano sodbo dne 5.1.2007 poslalo ponovno, revidentka pa jo je prevzela dne 23.1.2007; pritožbo je vložila priporočeno po pošti dne 7.2.2007, sodišče prve stopnje jo je prejelo dne 9.2.2007. Dne 13.2.2007 jo je z dopisom opozorilo na nov ZUS-1 in na to, da naj se, glede na to, da je po 2. odstavku 107. člena ZUS-1 v zadevah, kot je njena, zoper prvostopno sodbo ob pogojih iz 83. člena ZUS-1 možna le revizija, izjavi, ali naj se vložena pritožba obravnava kot revizija. Revidentka je z dopisom, ki ga je poslala po pošti dne 7.3.2007, prvostopno sodišče pa ga je prejelo dne 8.3.2007, izjavila, da naj se vložena pritožba obravnava kot revizija.

Dejstvo, da je prvostopno sodišče dne 5.1.2007 revidentki ponovno poslalo izpodbijano sodbo, ne pomeni, da izpodbijana sodba s potekom dne 31.12.2006 ni postala pravnomočna. S potekom 31.12.2006 je namreč potekel 15 dnevi pritožbeni rok (določen z 2. odstavkom 70. člena ZUS) od njene vročite, ki je bila v skladu s 141. členom ZPP pravilno in zakonito opravljena 15.12.2006, česar ni mogoče izpodbijati. Ta pritožbeni rok pa je materialni prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljšati.

Glede na navedeno je v obravnavanem primeru vrhovno sodišče revizijo po sodnici posameznici zavrglo kot prepozno na podlagi 89. člena ZUS-1.