VSRS Sklep III R 14/2001 in III R 15/2001

Stvarno (in krajevno) pristojno sodišče za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje je Okrajno sodišče v Ljubljani.

Pred vložitvijo tožbe je upnik pri Okrajnem sodišču v Ljubljani dne 1.7.1999 vložil predlog za zavarovanje z začasno odredbo. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlogu ugodilo. Zoper sklep o začasni odredbi je dolžnik vložil ugovor. Pred odločitvijo o ugovoru pa se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru. Svojo odločitev je oprlo na točko II/5 prvega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih, kot se ta glasi po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Ur. list RS št. 28/2000; v nadaljevanju: ZS-C).

Okrožno sodišče v Mariboru meni, da se, glede na tretji odstavek 17. člena ZPP, stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani z uveljavitvijo ZS-C ni spremenila. Zato je Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagalo, da odloči v sporu o pristojnosti.

Za odločitev o vprašanju, katero sodišče je stvarno pristojno odločati o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje po prvem odstavku 266. člena ZIZ po uveljavitvi ZS-C, je treba uporabiti določbe ZPP (239. in 15. člen ZIZ).

Tretji odstavek 17. člena ZPP določa, da ostane v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (predloga za zavarovanje z začasno odredbo), pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Ta določba, ki je umeščena v "skupne določbe" drugega poglavja ZPP, velja tudi za stvarno pristojnost, razen če iz zakona ne izhaja drugače. Že iz tretjega odstavka 17. člena ZPP n. pr. izhaja, da ne velja za tolikšno medpravdno zvišanje tožbenega zahtevka, ki ima za posledico spremembo stvarne pristojnosti. Vsekakor pa zakonska sprememba stvarne pristojnosti med postopkom ob vložitvi tožbe (predloga za zavarovanje z začasno odredbo) že določene stvarne pristojnosti ne spremeni. Dodatno k navedenemu to sodišče še opozarja na prvi odstavek 54. člena ZIZ, ki se smiselno uporablja tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo (239. člen ZIZ), vendar smiselno v tem smislu, da o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi vedno odloča sodišče, ki je sklep izdalo (Vrhovno sodišče RS: Pravna mnenja I/1999, str. 31).

Glede na navedeno je to sodišče na podlagi 5. točke 106. člena Zakona o sodiščih sklenilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.