UPRS Sodba IV U 148/2025-13

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo Bpp 1316/2025 z dne 2. 9. 2025 je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 15. 7. 2025 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju P 119/2025 z dne 9. 7. 2025, za izvajanje BPP pa je predlagal odvetnika A. A. Toženka se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), 8. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS. Ugotavlja, da na podlagi navedenih določb osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 3. 2025 znaša 494,09 EUR in lastni dohodek na člana družine ne sme presegati 988,18 EUR. Sklicuje se še na 14. člen ZBPP ter 12. do 25. in 27. člen ZSVarPre, pri čemer ugotavlja, da se od 1. 9. 2014 namesto členov 12, 15, 16, 24 in 25 uporabljajo določila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in sicer 12., 14., 17. in 18. člen. Skladno s 27. členom ZSVarPre se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 23.716,32 EUR. Organ je ob upoštevanju podatkov v uradnih evidencah ter skladno z 10. členom ZUPJS štel, da prosilec nima družinskih članov, ki bi se upoštevali pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja. Ugotovil je še, da je po podatkih FURS ta v relevantnem obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje (tj. od aprila do junija 2025) prejel nadomestila in druge dohodke iz obveznega socialnega zavarovanja, in sicer v povprečni mesečni višini 657,5 EUR, iz podatkov izpiska prometa in stanja na TRR tožnika pa je razvidno, da je tožnik v navedenem obdobju treh mesecev prejel nakazila, in sicer 1. 4. 2025 v višini 383,73 EUR, (5. 5. 2025) 383,73 EUR in 2. 6. 2025 v višini 383,73 EUR. Tožnik je glede navedenih nakazil po pooblaščencu navedel, da ta predstavljajo dodatek vojnemu veteranu in da ga prosilec ne prejema vsak mesec, pač pa da ga prejema le takrat, ko nima drugih rednih mesečnih prihodkov. Tretji odstavek 21. člena ZSVarPre določa, da so periodični dohodki po tem zakonu plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Iz izpiska prometa in stanja na TRR prosilca je razvidno, da je ta ne le v relevantnem obdobju, torej v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje, pač pa vse od 1. 10. 2024 dalje, mesečno prejemal nakazila v mesečni višini 383,73 EUR, in sicer iz istega naslova MO-DP iz naslova statusa W" (po izjavi prosilca dodatek vojnemu veteranu). Prosilec je tako nakazila iz naslova dodatka vojnemu veteranu prejemal kontinuirano od 1. 10. 2024 dalje, v enakih zneskih in v enakih časovnih obdobjih (mesečno), zaradi česar je organ štel, da gre za periodično nakazilo in ga je skladno s 15. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS v povezavi s tretjim odstavkom 21. člena ZSVarPre štel v lastni dohodek prosilca. Glede na ugotovljene dohodke znaša lastni dohodek prosilca 1.041,48 EUR v obravnavanem obdobju, s čimer pa presega z zakonom določen cenzus (988,18 EUR) in je zato tožnikovo prošnjo toženka zavrnila. Nepotrebno je bilo zato odločanje o tem, ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Tožnik tudi priglaša stroške upravnega spora.

4V tožbi navaja, da ga toženka ni nikoli pozvala na ustrezno izjasnitev glede ugotovljenih okoliščin, sploh glede povezanih z ugotavljanjem števila njegovih družinskih članov, ki jih mora preživljati, kar bi tudi posledično vplivalo na odločitev toženke do upravičenosti do BPP. Navaja, da ima tri otroke, pri čemer je za B. B. še vedno dolžan plačati preživnino. Predložil bo tudi obvestilo CSD o valorizaciji preživnine zanj, kar je treba upoštevati pri utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP. S tem tožnik ne presega z zakonom določenega cenzusa v višini 988,18 EUR, o čemer pa se sploh ni mogel ustrezno izreči. Toženka pred izdajo odločbe tožniku ni sporočila svojega stališča in ga pozvala, da se do tega opredeli. Določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s tem so jasna, tožnik do izdaje odločbe ni imel možnosti izjasnitve in opredelitve, sodna praksa ne dopušča drugačne razlage.

5Toženka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

6Sodišče je v okviru materialnoprocesnega vodstva skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter z 286. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožnika pozvalo, naj se opredeli do ugotovitev toženke, da je tožnik (ki nima družinskih članov) v presojenem obdobju od aprila do junija 2025 prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje v višini 657,50 EUR ter da je tožnik mesečno od 1. 10. 2024 dalje prejemal dodatek vojnega veterana v višini 383,73 EUR (kar je posledično toženka štela za periodični dohodek tožnika), pri čemer je toženka ugotovila skupne lastne dohodke tožnika v višini 1.041,48 EUR mesečno v presojenem obdobju, s čimer je dolžnik presegel z zakonom določen cenzus v tistem obdobju v višini 988,18 EUR, zaradi česar je sicer toženka zavrnila prošnjo tožnika za BPP kot neutemeljeno, ter eventualno v istem roku predloži tudi dokaze v zvezi s svojimi navedbami.

7Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2025 potrdil, da je od 27. 12. 2024 prejemal 657,50 EUR nadomestilo za brezposelnost in od 1. 10. 2024 dalje dodatek za vojne veterane v znesku 383,73 EUR, skupaj mesečno 1.041,48 EUR. Dodaja pa, da se ni upoštevalo, da mora plačevati preživnino za mld. sina B. B., ki ne živi z njim. Zanj je preživnina po sklepu Okrožnega sodišča v Krškem II N 129/2022 z dne 21. 2. 2023 (priloga A3, ki jo priloži vlogi) znašala od 20. 7. 2022 150,00 EUR, ta je sedaj valorizirana in je višja od tega zneska (v zvezi s tem predlaga poizvedbo pri CSD). Četudi pa bi se upoštevala v višini 150,00 EUR, je tožnik razpolagal lahko le z dohodkom 821,48 EUR, kar pa je manj kot cenzus v višini 988,18 EUR, s tem pa je tožnik izpolnjeval finančni pogoj za odobritev BPP.

O opravljeni glavni obravnavi v zadevi

8Sodišče je skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu 22. 12. 2025 opravilo narok za javno glavno obravnavo. V dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo in prebralo upravni spis v priloge tožnika A1 do A2 (pooblastilo tožnika in izpodbijana odločba). Kot prepozne pa je zavrnilo dokazne predloge za dokazovanje plačevanja preživnine in njene višine z zaslišanjem tožnika, vpogledom v listino A3 (sklep Okrožnega sodišča v Krškem, II N 129/2022 z dne 21. 2. 2023), za pridobitev podatkov CSD Sevnica o tem, da je tožnik še vedno dolžan plačevati preživnino za otroka B. B. ter pribavo obvestil o valorizaciji preživnine za navedenega otroka pri navedenem CSD. Gre namreč za novote, ki jih v tem upravnem sporu ni dopustno upoštevati (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1), kot je pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

K I. točki izreka

9Tožba ni utemeljena.

10Predmet presoje v tem upravnem sporu je izpodbijana odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, vloženo 15. 7. 2025. Po presoji sodišča podlage za odpravo izpodbijane odločbe ni. Kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, sodišče sledi razlogom, s katerimi je toženka utemeljila to odločbo, in jih zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 ponovno ne navaja, glede na ugovore strank v tem upravnem sporu pa dodaja:

11Sodišče sicer pritrjuje ugovoru tožnika, da toženka pred izdajo odločbe tožniku ni sporočila svojega stališča o ugotovitvah v postopku in ga ni pozvala, da se do njega opredeli. S tem je toženka po presoji sodišča storila absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj je v nasprotju s tretjim odstavkom 146. člena ZUP izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem pozvala tožnika na izjavo glede ugotovljenih okoliščin (tj. da je tožnik (ki nima družinskih članov) v presojanem obdobju od aprila do junija 2025 prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje v višini 657,50 EUR ter da je tožnik mesečno od 1. 10. 2024 dalje prejemal dodatek vojnega veterana v višini 383,73 EUR (kar je posledično toženka štela za periodični dohodek tožnika), pri čemer je toženka ugotovila skupne lastne dohodke tožnika v višini 1.041,48 EUR mesečno v presojanem obdobju, s čimer je dolžnik presegel z zakonom določen cenzus v tistem obdobju (v višini 988,18 EUR)). Navedeno kršitev pravil postopka pa je v upravnem sporu odpravilo sodišče, ko je tožnika v okviru materialnoprocesnega vodstva že z dopisom z dne 18. 11. 2025 pozvalo na opredelitev do navedenih ugotovitev toženke ter ga tudi pozvalo, naj eventualno v istem roku predloži tudi dokaze v zvezi s svojimi navedbami (tožnik je v odgovoru na poziv potrdil navedene ugotovitve toženke, dodal pa je, da organ ni upošteval, da mora plačevati preživnino za mld. sina B. B., ki ne živi z njim, ta znaša po sklepu A3 od 20. 7. 2022 150,00 EUR, sedaj je valorizirana), kakor tudi skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 opravilo javno glavno obravnavo v zadevi. Na njej je sodišče opravilo dodatno materialnoprocesno vodstvo, ko je tožnika skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 opozorilo na prekluzijo dejstev in dokazov in ga pozvalo, zakaj navedenih trditev o plačevanju preživnine upravičeno ni mogel uveljavljati v upravnem postopku. Tožnik je po pooblaščencu navedel, da ga toženka v zvezi s tem nikoli ni pozvala, nikoli ni bilo nobenih pomislekov v zvezi s plačevanjem preživnine, ki jo je sicer plačeval na roke sinu oz. materi sina.

12Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po drugem odstavku istega člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (to je ZSVarPre). Višino relevantnega zneska je navedla že toženka v izpodbijani odločbi. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Skladno z desetim odstavkom 10. člena ZUPJS se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (ko se sporazumejo, da imajo oz. obdržijo varstvo in vzgojo otroka). Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Toženka odloča na podlagi prošnje za BPP, ki mora (med drugim) vsebovati osebno ime, davčno številko, enotno matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in njegovih družinskih članov (pri tem gre za obvezne sestavine prošnje; glej drugi odstavek 32. člena ZBPP). Na tej podlagi strokovna služba za BPP ugotavlja materialni položaj prosilca in njegove družine, in sicer strokovna služba po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb (prvi odstavek 20. člena ZBPP).

13Med strankama ni spora glede obveznih sestavin prošnje, kot so določene v drugem odstavku 32. člena ZBPP¹, pač pa glede upoštevanja plačevanja preživnine za otroka, ki je na obrazcu za dodelitev BPP navedena med podatki o dohodkovnem stanju vložnika - v podrubriki "C. Odhodki v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje", 301: Izplačane preživninske obveznosti. Navedenih podatkov, ki so sicer v korist vložnika pri izračunu njegovih razpoložljivih mesečnih dohodkov skladno s 1. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS, tožnik (ki je sicer prošnjo za dodelitev BPP na predpisanem obrazcu prošnje za BPP, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, vložil po svojem pooblaščencu, kot je razvidno iz upravnega spisa) ni izpolnil. Na obrazcu prošnje za BPP je podano tudi soglasje, da toženka pridobi njegove podatke, ki so davčna tajnost. Toženka je tako skladno s citiranimi določbami ZBPP ugotavljala materialni položaj in v tem okviru dohodke oz. obdavčljive prejemke tožnika. Glede na navedeno (in ker je tudi v upravnem sporu po pozivu sodišča k izjasnitvi glede ugotovitev toženke o tem, kakšne prejemke je tožnik prejel v presojanem obdobju, tožnik te ugotovitve potrdil) je torej pri odločanju toženka upravičeno upoštevala, da je tožnik v presojanem obdobju mesečno prejel 657,50 EUR nadomestila za brezposelnost in kot periodični dohodek skladno s 15. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS v povezavi s tretjim odstavkom 21. člena ZSVarPre mesečno dodatek za vojne veterane v znesku 383,73 EUR, skupaj mesečno 1.041,48 EUR, kar presega mesečni cenzus v višini 988,18 EUR. Glede na višino ugotovljenih dohodkov tožnika ter predpisani cenzus je toženka upravičeno zaključila, da ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev BPP.

14V upravnem sporu tožnik sicer izpostavlja, da ga toženka ni seznanila s tem, da šteje, da nima družinskih članov, ki jih mora preživljati (četudi navedenega sam ni izpolnil na vloženem predpisanem obrazcu za BPP, ki mu je to izrecno omogočal v podrubriki "C. Odhodki v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje", 301: Izplačane preživninske obveznosti). Drži sicer, da se dohodek vložnika, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vložnika prošnje za BPP, zmanjša med drugim skladno s 1. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS za izplačano preživnino. Vendar tožnik teh dejstev v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni navajal. V obravnavani prošnji za BPP ni namreč sploh navedel podatkov o plačevanju preživnine za svojega otroka. Tožnik toženke ni seznanil ne z dejstvom, da ima otroka, za katerega je dolžan plačevati preživnino, ne s sklepom A3 z dne 21. 2. 2023, s katerim je bila določena preživnina za navedenega otroka. Zakaj teh okoliščin tožnik ni navedel že v upravnem postopku odločanja o obravnavani prošnji oz. upravičenih razlogov za to, da je te navedbe in zavrnjene dokazne predloge iz 9. točke te obrazložitve podal šele v upravnem sporu, tožnik po presoji sodišča ni uspel utemeljiti. Zato so te navedbe in dokazi nedovoljene novote, ki jih glede na ZUS-1 v tem upravnem sporu ni dopustno upoštevati. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V obravnavani zadevi takšni upravičeni razlogi niso izkazani. Ker tožnik podatkov o plačevanju preživnine sam ni navedel v predpisanemu obrazcu prošnje za BPP (ki jo je celo izpolnil njegov kvalificiran pooblaščenec, odvetnik s strokovnim pravnim znanjem), ga seveda organ ni bil dolžan obvestiti, da šteje, da tožnik ne plačuje preživnine ali drugih obveznosti glede na neizpolnjene podatke iz obrazca za BPP², pač pa je po presoji sodišča upravičeno štel, da tožnik nima preživninskih obveznosti (o tem tudi sicer ne obstaja register, ki bi ga lahko organ po uradni dolžnosti preveril), ki bi jih upošteval pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika kot vložnika prošnje za BPP. Po obrazloženem je torej toženka ob upoštevanju v obravnavani prošnji navedenih podatkov o tožniku upravičeno ugotovila, da ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev BPP in obravnavano prošnjo za BPP zato zavrnila.

15Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (druga alineja drugega odstavka 63. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

16Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri - kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Med strankama namreč ni spora, da tožnik ne izvaja vzgoje in varstva navedenega otroka. Tožnik namreč izrecno izjavi, da B. B. ne živi z njim, zato se tudi skladno z desetim odstavkom 10. člena ZUPJS ta otrok ne upošteva kot družinski član pri ugotavljanju materialnega položaja očeta (in njegove eventualne družine), česar tožnik tudi sicer ni uveljavljal, saj ni navedel družinskih članov na obrazcu prošnje za BPP. Lahko pa se pri ugotavljanju očetovega materialnega položaja odštejejo izplačane preživnine, o tem v nadaljevanju obrazložitve.
² Skladno s tretjim odstavkom 146. člena ZUP se stranka lahko izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, ter o uspehu dokazovanja. Navedeno torej pomeni, da ni moč organu očitati kršitve postopka, če stranke ni seznanjal z nenavedenimi in neugotovljenimi dejstvi v postopku.