UPRS Sklep I U 771/2024-13

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka lahko v 30 dneh od vročitve tega sklepa vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11007-128/2023/3 z dne 18. 3. 2024.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je z izpodbijano odločbo št. 11070-1757/2022-4 z dne 29. 11. 2022 zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2022/2023 in odločil, da stroški postopka niso nastali. Pojasnil je, da tožnik nima državljanstva države članice Evropske unije oziroma nima statusa rezidenta za daljši čas, pridobljenega pred začetkom šolskega leta.

2Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju toženka) je z odločbo št. 11007-128/2023/3 z dne 18. 3 2024 tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo o zavrnitvi vloge za dodelitev štipendije zavrglo kot prepozno.¹ V pravnem pouku je toženka navedla, da "zoper to odločbo, ki je dokončna, ni dovoljena pritožba, in ni dovoljen upravni spor. Dovoljen pa je upravni spor zoper izpodbijano odločbo organa prve stopnje, ki se sproži s tožbo v roku 30 dni od vročitve pisnega odpravka te odločbe."

3Tožnik² v tožbi navaja, da je leta 2022 pravočasno vložil vlogo na javni razpis za dodelitev štipendije in da je vlogo tudi pravočasno dopolnil, kar naj bi mu potrdili. Vse je bilo poslano po elektronski pošti. Po več poizvedbah pri ministrstvu, kdaj bo zadeva rešena, je šele leta 2024 dobil z ministrstva odločbo o zavrženju, brez možnosti pritožbe na to odločbo in s pojasnilom, da se lahko pritoži na odločbo organa prve stopnje. Ker naj bi bile elektronske vloge enakovredne vlogam, vloženim po pošti, tožnik ne razume, zakaj je bila vloga zavržena. Če bi vedel, da je treba vlogo poslati tudi po navadni pošti, bi to gotovo pravočasno storil. Tožnik poudarja, da je štipendija zanj in za njegovo družino velikega pomena.

4Sodišče je tožnika z dopisom z dne 8. 5. 2024 med drugim pozvalo, naj natančno navede izpodbijani akt in razloži, v čem in kako naj se izpodbijani akt odpravi. Tožnik je v dopolnitvi tožbe z dne 16. 5. 2024 pojasnil, da je "pritožbo" vložil, ker so mu že dvakrat zavrnili dodelitev štipendije tudi na drugi stopnji. Navaja, da mu je bila 29. 11. 2022 vročena odločba št. 11070-1757/2022-4, da se vloga za dodelitev štipendije zavrne. V tej odločbi je bilo navedeno, da je vloga vložena pravočasno in da je bila 28. 11. 2022 popolna. Odločbo je podpisala gospa zaposlena na štipendijskem skladu. Navaja, da se je zgodila napaka pri prvi stopnji odločanja, ker je bil vpisan v prvi letnik v šolskem letu 2022/2023 in ne v letu 2021. Rezident pa je od 1. 1. 2022 in ta status velja do spremembe okoliščin in dejstev, ki vplivajo na rezidentski status. Tožnik zato meni, da mu pripada štipendija za deficitarne poklice, saj izpolnjuje vse pogoje, vlogo pa je pravočasno oddal. Meni, da se lahko napaka odpravi in se pogleda dejstva ter se mu dodeli štipendija.

5Ob upoštevanju izrecne navedbe opravilne številke upravnega akta in tožnikovega predloga, naj se napaka odpravi in naj se mu dodeli štipendija, je sodišče štelo, da tožnik vlaga tožbo zoper odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11070-1757/2022-4 z dne 29. 11. 2022.

6Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Pojasnjuje, kaj pomeni status rezidenta za daljši čas in pod kakšnimi pogoji se podeli tujcu ter poudarja, da bi bila pritožba zavrnjena tudi, če bi jo toženka vsebinsko obravnavala.

7Tožba ni dovoljena.

8Na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je torej treba vedno izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, če je ta na voljo. To pomeni, da se upravni akt, ki je izdan v dvostopenjskem upravnem postopku, lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno (po vsebini) dokončen in je torej (dokončno) odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Upravni spor torej ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

9Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, mora tožbo zavreči. Med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

10Tožnik je zoper izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve štipendije vložil pritožbo, ki je bila zavržena kot prepozna. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 7. točke 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo kot nedovoljeno.

11Vendar pa je sodišče ob pregledu odločbe toženke, s katero je bila tožnikova pritožba zavržena, ugotovilo, da vsebuje napačen pravni pouk, saj je zmotno navedeno, da zoper odločbo (op. pravilno sklep) o zavrženju pritožbe ni dovoljen upravni spor. Drugi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Po vsebini gre sicer le za procesne odločitve, ki nimajo značaja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, vendar lahko posegajo v pravni položaj fizične ali pravne osebe, saj zaradi procesne odločitve v postopku o zahtevi stranke ne bo odločeno z dokončnim upravnim aktom, zoper katerega bi stranka lahko sprožila sodno varstvo. Zato je treba tudi zoper take sklepe zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva.³

12Ker je odločba (op. pravilno sklep) toženke o zavrženju pritožbe torej akt, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan, bi morala toženka pritožnika poučiti o možnosti vložitve tožbe v upravnem sporu. Če je zoper odločbo mogoč upravni spor, je namreč treba po tretjem odstavku 215. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v pouku navesti, pri katerem sodišču lahko stranka vloži tožbo in v katerem roku. Tega tožnica v pravnem pouku v odločbi o zavrženju tožbe ni navedla.

13Če je pouk v odločbi napačen, se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek 215. člena ZUP).⁴ Tožnik je glede na pravni pouk štel, da lahko vloži tožbo le zoper odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, kar je tudi storil. Njegovo tožbo je moralo sodišče kot nedovoljeno sicer zavreči, vendar pa tožniku zaradi napačnega pravnega pouka v odločbi toženke še ni potekel rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo št. 11007-128/2023/3 z dne 18. 3 2024, s katero je bila njegova pritožba zavržena kot prepozna. Ob uporabi sedmega odstavka 215. člena ZUP in prvega odstavka 28. člena ZUS-1 lahko tožnik tožbo vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa, s katerim je bila njegova tožba zavržena. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva, 33, Ljubljana, in sicer neposredno pisno pri navedenem sodišču ali se mu pošlje po pošti.

14Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče (med drugim) tožbo zavrže.

¹ V obrazložitvi odločbe ministrstva je sicer navedeno, da "pritožba ni utemeljena" in da se "pritožba zavrne kot prepozno vložena", vendar je za presojo o tem, kaj je bilo odločeno, odločilen izrek, iz katerega izhaja, da je bila pritožba zavržena.
² Tožnika, roj. ..., je ob vložitvi tožbe kot mladoletnika zastopala zakonita zastopnica A. A., vendar je tožnik 7. 5. 2025 dopolnil 18 let in s tem pridobil tudi pravdno sposobnost.
³ Prim. E. Kerševan v: E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 49. Glede dovoljenosti tožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe glej tudi sklepe Vrhovnega sodišča I Up 36/2020 z dne 9. 9. 2020, I Up 50/2019 z dne 5. 6. 2019 in I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017.
⁴ Po ustaljeni ustavnosodni presoji napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki. Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-148/01 z dne 29. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 101/01, in OdlUS X, 233, 21. točka obrazložitve) ter sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-147/15 z dne 16. 12. 2015, št. U-I-41/20 z dne 8. 10. 2020 in št. Up-276/96 z dne 18. 11. 1996.