VSRS Sklep II DoR 14/2026

Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo in drugo vprašanje zavrže, sicer pa se zavrne.

1Spor med pravdnima strankama se nanaša na veljavnost kreditne pogodbe z dne 27. 2. 2008, sklenjene za posojilo 130.000,00 CHF z vračilom v 240 mesečnih anuitetah. Prvi tožnik je nastopal kot kreditojemalec in zastavitelj, druga tožnica pa kot solidarna porokinja in zastaviteljica. Kreditna pogodba je bila sklenjena za nakup in adaptacijo nepremičnine.

2Sodišče prve stopnje je z delno sodbo ugotovilo, da sta kreditna pogodba in notarski zapis nična ter da je na njuni podlagi vknjižena hipoteka neveljavna in se izbriše. Ugotovilo je, da je toženka pomanjkljivo opravila pojasnilno dolžnost, s čimer je kršila načelo vestnosti in poštenja. Zaključilo je, da je pogodbeni pogoj nepošten, pogodba pa nična.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

"1. Ali izpodbijana sodba v delu glede nastanka temelja kondikcijskega zahtevka tožeče stranke predstavlja nedopustno, t. i. sodbo presenečenja, v zvezi s čimer toženi stranki ni bila dana možnost izjave?

2Ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, da naj bi kondikcijski zahtevek tožeče stranke nastal ("se rodil"), šele, ko je tožeča stranka toženi stranki plačala več, kot je na podlagi kreditne pogodbe od nje prejela?

3Ali je skladno z načelom pravne varnosti, da se vsebina pojasnilne dolžnosti tožene stranke naknadno razširja z uporabo abstraktnih pravnih načel, pri čemer tožena stranka iz tovrstnih pravnih načel nikakor ni mogla razbrati konkretne vsebine pojasnilne dolžnosti, kot se zahteva z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča?

4Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se okrožno sodišče v prvostopenjski sodbi v utemeljitev svoje odločitve sklicuje na listine, ki v času sklenitve kreditne pogodbe še niso obstajale?

5Ali je materialnopravno ustrezno ravnanje sodišča, da brez imenovanja izvedenca ustrezne stroke sprejema zaključke, ki se nanašajo na strokovna področja in strokovno dokumentacijo (npr. o delovanju deviznih trgov, internemu delovanju bank, razlagi dokumentov Banke Slovenije itd.)?

6Ali za ugotovitev kršitve načela vestnosti in poštenja, in s tem tudi nepoštenosti pogodbenega pogoja, zadošča, da je ugotovljeno zgolj "nedobroverno" ravnanje banke, kljub temu, da za kreditojemalca niso nastale znatne negativne posledice?

7Ali je odločitev višjega sodišča, da potrdi prvostopenjsko sodbo, pravilna in zadostno obrazložena?"

5Predlog je delno neutemeljen, delno pa nedovoljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča glede tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega vprašanja ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Predlog pa glede prvega in drugega vprašanja ni dovoljen, kajti o ugovoru zastaranja z izpodbijano delno sodbo ni bilo pravnomočno odločeno (prvi odstavek 367.a člen ZPP). Kakršnokoli stališče o tem pravnem vprašanju zato ob odločanju o kondikcijskem zahtevku ne bi bilo pravno zavezujoče.

9Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).