VSL Sodba II Cp 11/2025

- Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se sedaj glasi:

"II. Zavrne se tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi: "Ugotovi se, da izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I 63/2022 na živalih z ID znakom:

- SI 100 - SI 138

ni dopustna."

IV. Tožeča stranka krije celotne potrebne pravdne stroške tožene stranke."

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. I 63/2022 glede oseminšestdesetih živali z izrecno navedenimi ID znaki, in ustavitev tega izvršilnega postopka v delu, v katerem je dovoljena izvršba na te živali (I. točka izreka). Ugotovilo je, da ni dopustna izvršba, ki se v navedenem izvršilnem postopku vodi na osemintridesetih živalih z izrecno navedenimi ID znaki (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je bila zahtevana ugotovitev nedopustnosti izvršbe v navedenem izvršilnem postopku na tridesetih živalih z izrecno navedenimi ID znaki (III. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2Toženec zoper II. in IV. točko izreka odločbe vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.¹ Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v izpodbijanem delu zavrne, oziroma podrejeno, da odločbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izpostavlja več procesnih kršitev in jih obširno pojasnjuje (poseg v pravnomočen sklep o izvršbi; prepozno vložena tožba; zavrnilni del tožbe bi bilo zaradi pogina goveda treba zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa; dokazni standard pri tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je prepričanje, ne verjetnost). V bistvenem izpodbija dokazno oceno glede ugotovitve lastništva goveda s strani tožnice. Opozarja na vrsto nekonsistentnosti glede ugotovljenega dejanskega stanja - glede potnih listov goveda (v času nakupov tožnica na potnih listih ni bila navedena kot nosilka kmetijskega gospodarstva), izdajanja računov (tudi glede računov, ki jih je izdajal tožničin sin A. A.), okoliščin v drugih izvršilnih postopkih, ki lahko vplivajo na oceno verodostojnosti zaslišanih (medsebojno vlaganje ugovorov tretjega), pristranskosti zaslišanih prič (edini predlagani in zaslišani priči sta bila tožničin sin in zet), nekonsistentnosti navedb in izpovedi glede pridobljenega denarja za nakup goveda (lastna sredstva, opravljene usluge, odmena za neplačano preživnino...), pomanjkanja dokaznih predlogov za zaslišanje prodajalcev. Relevantne pritožbene navedbe bodo podrobneje pojasnjene v nadaljevanju.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah se na predlog upnika (ki v tem postopku nastopa kot toženec) zoper dolžnika A. A. (tožničin sin) vodi izvršilni postopek, v katerem je bila odrejena izvršba z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin, vključno z govedom. Tožnica je v postopku vložila ugovor tretjega, v katerem je trdila, da je ona lastnica zarubljenega goveda. Ob zavrnitvi tega ugovora je bila napotena na pravdo. V tem postopku zato vlaga tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na izrecno opredeljenem govedu.

6Iz relevantnih² dejanskih ugotovitev in dokaznih ter materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje izhaja, da:

- je tožnica v registru kmetijskih gospodarstev od dne 14. 5. 2020 vpisana kot nosilka kmetijskega gospodarstva B. na naslovu C., pred tem pa je bil kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan A. A.;

- je tožnica na potnih listih zarubljenega goveda navedena kot imetnica tega goveda;

- z govedom fizično upravlja A. A., ker tožnica prebiva v Kopru in je tudi zaposlena za polni delovni čas izven kmetije;

- je bilo govedo kupljeno pri štirih različnih virih - del pri D. D. (12. 4. 2016), del pri E. E. (17. 1. 2020), del pri F., d. o. o. in del pri G., d. o. o.;

- je tožnica D. D. plačala v gotovini, hkrati pa se je izpolnil tudi potni list, na katerem je bilo navedeno, da govedo prehaja na kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilka je tožnica;

- je bilo govedo E. E. delno plačano z gotovino, delno s kompenzacijo z uslugami, ki jih delal A. A.;

- je bilo govedo F., d. o. o. in G., d. o. o. plačano s kompenzacijo z uslugami, ki jih je delal A. A.

- je nakupe goveda pri E. E., F., d. o. o. in G., d. o. o. opravil A. A., a bi prodajalec zaradi podatkov v potnem listu goveda moral vedeti oziroma mogel sklepati, da A. A. nastopa kot tožničin zastopnik (70. člen Obligacijskega zakonika³), zato je tožnica postala lastnica goveda - v potnem listu je bilo namreč navedeno, da govedo prehaja na kmetijsko gospodarstvo tožnice;

- je na vseh potnih listih za govedo, skoteno na kmetiji tožnice, ona navedena kot njegova prva imetnica, skotile pa so ga krave, katerih lastnica je bila tožnica, zato je lastnica tudi goveda, skotenega na kmetiji (59. člen Stvarnopravnega zakonika⁴).

7Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu presodilo, da je tožnica dokazala, da je lastnica zarubljenega goveda, lastninska pravica pa predstavlja pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je izvršba na to govedo nedopustna (tretji odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ).

8Ob obravnavi pritožbe na seji senata dne 12. 2. 2026 je pritožbeno sodišče podvomilo v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje in s tem v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. V skladu z drugim odstavkom 347. člena ZPP je zato za dne 9. 3. 2026 razpisalo pritožbeno obravnavo,⁵ na katero je vabilo obe stranki in priči A. A. ter E. D. Ob oklicu zadeve je pristopil le toženec. Tožnica je večer pred izvedbo pritožbene obravnave⁶ po elektronski pošti sporočila, da se obravnave ne bo udeležila, ker je na bolniškem staležu in se ji je zdravstveno stanje poslabšalo. Sporočilu ni priložila dokazil. Ker v pritožbenem postopku nastopa brez pooblaščenca, jo je pritožbeno sodišče pozvalo, da svoje navedbe o zdravstvenem stanju in trajanju bolezni v roku treh dni konkretizira in sočasno predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu, skladnem z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Tožnica je v odgovor predložila odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije⁷ (priloga A13), iz katere izhaja, da je od 6. 3. 2026 do 24. 4. 2026 začasno nezmožna za delo.

9Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Zaradi zdravstvenih razlogov sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku (drugi odstavek 115. člena ZPP). Iz predložene odločbe ZZZS ne izhaja, da bi bila tožničina bolezen nenadna ali nepredvidljiva - ravno nasprotno. Gre za odločbo, izdano na podlagi drugega odstavka 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,⁸ s katero je bilo odločeno o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni. Posebnih dokazov, med katerimi je tudi zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu, skladnem z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, o tem, da se ji je zdravstveno stanje ravno večer pred izvedbo pritožbene obravnave znatno poslabšalo, pa tožnica ni predložila. Njena neudeležba na pritožbeni obravnavi torej ni bila opravičena. Neudeležbo stranke na pritožbeni obravnavi ZPP sankcionira tako, da se v primeru, ko na obravnavo ne pride pritožniku nasprotna stranka (v tej zadevi tožnica), šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične (drugi odstavek 348. člena ZPP). V taki procesni situaciji pritožbeno sodišče odloča le o pravnih vprašanjih.⁹

10Iz pritožbe izhajajo naslednje relevantne¹⁰ trditve o dejstvih, ki jih pritožbeno sodišče skladno s citirano določbo 348. člena ZPP šteje za resnične:

- A. A. ima težave z več upniki - kadar mu je izvršitelj zarubil kmetijsko mehanizacijo, je v izvršilnem postopku njegov brat B. A. vložil ugovor tretjega. V izvršilnih postopkih zoper brata B. A., je ugovore tretjega vlagal A. A.;

- A. A. v Sloveniji zaradi izogibanja izvršbam uradno ni zaposlen in nima odprtega bančnega računa. Zaradi težav z upniki in ponavljajočimi izvršbami je v letu 2020 za nosilko kmetije imenoval tožnico, ki je za polni delovni čas zaposlena drugje in se z govedom dejansko ne ukvarja - tožnica namreč nima težav z upniki;

- v obdobju, ko naj bi bili sklenjeni pravni posli z D. D., E. E., F., d. o. o., in G., d. o. o., tožnica ni bila imetnica zarubljenega goveda, ker je to postala šele 14. 5. 2020, ko je bila v Evidenci imetnikov rejnih živali po uradni dolžnosti urejena sprememba imetnika rejnih živali za B. iz prejšnjega imetnika A. A. na novo imetnico - tožnico C. A.;

- ime in priimek tožnice se je na potnih listih goveda, ki je predmet tega postopka, pojavilo šele 14. 5. 2020, pred tem je bil na njih naveden A. A.;

- A. A. je bil tisti, ki je v preteklosti tretjim prodajal in oddajal v zakol zarubljeno govedo;

- A. A. je dejanski lastnik zarubljenega goveda - prejel ga je od svojega očeta D. A., ki je lastnik kmetije in vseh nepremičnin, ki jo sestavljajo;

- tožnica zarubljenega goveda nikoli ni kupila ali plačala.

11Iz navedenih dejanskih ugotovitev izhaja jasen zaključek, da tožnica ni lastnica zarubljenega goveda. Lastninske pravice na njem namreč ni pridobila (1) niti sama z zavezovalnim pravnim poslom (ker goveda nikoli ni kupila), (2) niti preko zastopnika (ker pogodbeniki A. A. niso mogli sklepati, da deluje v tožničinem imenu - v času nakupov v potnih listih namreč kot imetnica goveda ni bila navedena tožnica, temveč A. A.), (3) niti, ker je bilo govedo skoteno na njeni kmetiji (ker krave, ki so to govedo povrgle, niso bile v njeni lasti). Ker tožnica ni dokazala, da je lastnica zarubljenega goveda, ne obstoji pravica, ki preprečuje izvršbo na njem. Zaključek sodišča prve stopnje, da je izvršba na to govedo nedopustna, je posledično napačen.

12Preostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (prva alineja 358. člena ZPP). Toženec je po odločitvi pritožbenega sodišča v pravdi v celoti uspel, zato je pritožbeno sodišče posledično pritožbi ugodilo tudi glede izpodbijane stroškovne odločitve in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka spremenilo tako, da je tožnica dolžna tožencu povrniti potrebne pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje.

14Toženec je s pritožbo zahteval tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka. Ker jih ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
² Le glede dela odločitve, ki je pritožbeno izpodbijan.
³ Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami; OZ.
⁴ Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SPZ.
⁵ Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da je senat ob tem odločil, da bo o zadevi odločila sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (peti odstavek 347. člena ZPP).
⁶ Ob 21.24 uri.
⁷ V nadaljevanju ZZZS.
⁸ Ur. l. RS, št. 72/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZVZZ.
⁹ Zobec J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 408-409. Prim. tudi VSL sodba II Cp 358/2013 z dne 11. 3. 2013.
¹⁰ Pritožba je obširna in vsebuje vrsto navedb o dejstvih, pritožbeno sodišče povzema le odločilne.