VSRS Sklep II DoR 43/2026

Predlog se zavrne.

1Tožnik je bil najemnik v občinskem (neprofitnem) stanovanju. Prva toženka (občina) je na javni dražbi prodajala 20 stanovanj, vključno s stanovanjem, v katerem živi tožnik. Edini dražitelj je bil drugi toženec, dražba je bila uspešna. Prva toženka je nato drugemu tožencu prodala le 12 stanovanj (med njimi stanovanje, v katerem biva tožnik), ostalih osem pa tretjim osebam, ki niso sodelovale na javni dražbi. Drugi toženec in tožnik sta sklenila najemno pogodbo.

Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med prvo toženko in drugim tožencem, skupaj z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ter ugotovitev ničnosti najemne pogodbe z drugim tožencem kot novim lastnikom. Trdil je, da mu je bila kršena predkupna pravica in da so bila izigrana določila javne dražbe. Prva toženka je ugovarjala, da tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje prodajne pogodbe.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo zgoraj povzetima tožbenima zahtevkoma. Glede pravnega interesa je zapisalo, da ima tožnik pravni interes kot občan prve toženke, saj je zainteresiran za gospodarno ravnanje in s tem ugodnejši ekonomski izplen občine ter z zakonom skladno ravnanje občine. Poleg tega bo, če z zahtevkom uspe, njegov položaj enak, kot je bil pred objavo javne dražbe.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je tožnik primarno izkazal neposredno korist, saj ničnost prodajne pogodbe omogoča uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z najemno pogodbo. Kot rezervni (dodatni) razlog je tožniku priznalo tudi pravni interes z vidika varovanja javnih koristi zaradi hudih kršitev v postopku prodaje premoženja.

4Prva toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali ima res tožnik lahko pravni interes za nastopanje v pravdi, že zgolj na podlagi dejstva, da je občan občine ter da ima tako pravni interes tudi tedaj, ko od tega ni odvisna kakšna njegova pravica?

2. Ali pritožnik, čigar zahtevo za izločitev sodnika prve stopnje je zavrnil predsednik sodišča prve stopnje, ne sme uveljavljati v pritožbi okoliščin, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika prve stopnje?

3. Ali sodnik, ki izjavi, da ga je užalila argumentacija stranke, ki je bila povsem skladna s pravno teorijo in ustaljeno sodno prakso ter tako prekine in ne dovoli argumentacije stranke, še vedno ustvarja vtis nepristranskosti?"

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). V zvezi s prvim predlaganim vprašanjem, ki zadeva problem actio popularis, je namreč ugotovilo, da se nanaša na podredne (rezervne) razloge v izpodbijani sodbi in revizije glede tega vprašanja že iz tega razloga ni mogoče dopustiti, saj vprašanje ni pomembno za končno odločitev.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).