VSL Sklep IV Cp 16/2026

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Udeleženca sta nekdanja partnerja in starša mladoletnega otroka A. A., roj. ... 2018 (7 let).

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vpis A. A. v prvi razred Osnovne šole v B., in sicer s šolskim letom 2025/2026, pri čemer začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se stiki A. A. z nasprotnim udeležencem izvajajo pod nadzorom strokovnih delavcev Centra za socialno delo C. (CSD), vsak torek od 13.00 do 14.00 ure v prostorih CSD, pri čemer se tako določeni stiki izvajajo tri mesece, prvi stik pa se izvede 16. 12. 2025 (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (III. točka izreka) in da bo o stroških začasne odredbe odločeno s končno odločbo (IV. točka izreka).

3Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Kot bistveno navaja, da do situacije, ko A. A. ne obiskuje pouka, temveč se šola na daljavo, ni prišlo izključno zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, temveč je to posledica nesoglasij med udeležencema. Nasprotni udeleženec je upravičeno izražal nestrinjanje z odločitvijo predlagateljice, da otroka umakne v varno hišo, zato je prihajal ponj v šolo v B., se želel z njim srečati in ga odpeljati v šolo na D., kamor je otrok vpisan. Predlagateljica je iz neupravičenega strahu, ki ga je sama ustvarila, otroka izvzela iz rednega šolanja in ga prikrajšala za redno šolanje. Z izpodbijanim sklepom je nasprotni udeleženec postavljen v slabši položaj, saj mu ni bila dana možnost ustreznega sodelovanja pri sprejemanju odločitev glede otrokovega šolanja in varstva. Nasprotni udeleženec se zaveda pomena izobraževanja in nikoli ni želel posegati v otrokovo pravico do šolanja; njegova želja je le, da šolanje nadaljuje v kraju, ki ga otrok obiskuje od rojstva, saj meni, da je to v njegovo največjo korist. Ne drži navedba, da v okolju Osnovne šole D. otroku ni mogoče zagotoviti ustrezne strokovne pomoči; na drugi strani ni nobenega zagotovila, da bo v šoli v B. takšno pomoč prejel. Zaradi zatrjevane nepopolnosti šolskega programa zato ni dopustno omejevati otrokovega dostopa do šolanja v okolju, ki ga pozna od rojstva in v katerem se počuti varno. Vožnja med B. in D. predstavlja minimalno obremenitev, če se s tem zagotavlja največja korist otroka. Ta je nedvomno v tem, da obiskuje šolo v okolju, kjer je doma, kjer je odraščal in kjer se počuti varnega in sprejetega. Kontinuiteta šolanja v znanem okolju je za otroka s posebnimi potrebami ključnega pomena, saj mu zagotavlja stabilnost, lažje vključevanje v skupnost in občutek pripadnosti.

Nepravilna je tudi odločitev o stikih. A. A. in nasprotni udeleženec sta od otrokovega rojstva živela skupaj. Med njima je vzpostavljen dober in trden odnos, ki je bil prekinjen le za kratek čas, zato ga ni treba vzpostavljati od začetka. A. A. je dovolj star, da se očeta dobro spominja in z njim ohranja pozitiven odnos. Stiki v trajanju ene ure tedensko so nezadostni za ohranjanje kakovostnega odnosa med očetom in sinom in ne sledijo načelu največje koristi otroka. V skladu z določbami Družinskega zakonika (DZ) bi bilo treba pridobiti mnenje otroka. Pogovor z njim bi pokazal, da njegov odnos z očetom ni bistveno prekinjen in da nadzor nad stiki ni potreben.

4Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predpostavka za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka njegova ogroženost (161. člen DZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi njegovi ugotovitvi, da je A. A. ogrožen in da ga je treba zavarovati z izdajo začasne odredbe.

Glede nadomestitve soglasja za vpis v osnovno šolo

7Starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen DZ), izvajata oba starša sporazumno. čŒe se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče (151. člen DZ). Izbira osnovne šole je pomembna in vpliva na otrokov nadaljnji razvoj, zato je za veljaven vpis otroka v osnovno šolo potrebno soglasje obeh staršev. Dejanski vpis otroka v šolo takšnega soglasja ne more nadomestiti.

8Udeleženca se nista strinjala in se ne strinjata o tem, v katero osnovno šolo naj se njun sin A. A. vpiše in jo obiskuje. Niti njegov vpis v Osnovno šolo B., ki je bil opravljen brez soglasja nasprotnega udeleženca, niti njegov vpis v Osnovno šolo D., s katerim ne soglaša predlagateljica, zato nista bila veljavna.¹

9Izključenost iz šolskega okolja in družbe sovrstnikov ogroža otrokov zdrav razvoj. To toliko bolj velja za A. A., ki zaradi posebnih potreb potrebuje prilagoditve pouka in dodatno strokovno pomoč. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je o njegovem šolanju odločilo z začasno odredbo. Pri tem je nepomembno, zakaj je prišlo do nestrinjanja udeležencev glede kraja sinovega šolanja, prav tako so nepomembne okoliščine, ki so privedle do tega, da se je pred izdajo začasne odredbe A. A. šolal na domu. Ker se udeleženca ne strinjata o šolanju, bi bilo o njem treba odločiti ne glede na to, katero šolo bi A. A. dejansko obiskoval, in ne glede na to, ali bi obiskoval pouk ali se šolal na domu.

10Predlagateljica predlaga, da sin obiskuje šolo v B. v bližini njenega in otrokovega sedanjega prebivališča, nasprotni udeleženec pa želi, da se šola na D., kjer je A. A. obiskoval vrtec in v neposredni bližini katere je družina skupaj bivala.

11Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v korist A. A., da se vpiše in obiskuje osnovno šolo v kraju svojega dejanskega bivališča.

12A. A. je odraščal in obiskoval vrtec na D., vendar so se po razhodu staršev njegove življenjske okoliščine bistveno spremenile. Kontinuiteta njegovega bivanja in obiskovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov je bila prekinjena. A. A. zadnjih sedem mesecev živi s predlagateljico in starejšo polsestro v B., z nasprotnim udeležencem ni imel stikov. Stiki ne potekajo niti sedaj, saj nasprotni udeleženec zavrača način njihovega izvajanja, kot ga je določilo sodišče. Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo. Tega nasproti udeleženec niti v pritožbi ne uspe izkazati, saj se le splošno sklicuje na kontinuiteto šolanja, občutek varnosti, vključenost v skupnost in ohranjanje občutka pripadnosti. Na ta način ne izkaže, da bi bile sinove prilagoditvene zmožnosti tako okrnjene, da se ne bi mogel prilagoditi novemu okolju, prav tako ne, da bi imel A. A. na D. že vzpostavljene tesnejše socialne vezi s sovrstniki, katerih ohranjanje bi bilo z vidika njegove koristi treba zagotoviti tudi z vpisom v tamkajšnjo osnovno šolo.

13Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo, ali je ob šolanju v Osnovni šoli v B. in predlagateljičini skrbi za šolanje A. A. mogoče zagotoviti potrebne nadzor, podporo, prilagoditve in strokovno pomoč. S tem, ko je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, ni zavzelo stališča, da tega ne bi bilo mogoče storiti tudi v primeru šolanja na D. Odločitev o šolanju v B. je utemeljilo z drugimi okoliščinami in ne z nepopolnostjo šolskega programa v D. Pritožbeno izpostavljanje, da bi bil A. A. potrebne podpore deležen tudi tam, je zato nepomembno.

Glede stikov

14Pritožnik v pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da začasno uredi stike med njim in A. A. in da ti tri mesece potekajo v obliki stikov pod nadzorom CSD.

15Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da odsotnost stikov z očetom A. A. ogroža. Kot utemeljeno navaja nasprotni udeleženec, sta s sinom ves čas njegovega življenja živela skupaj, nasprotni udeleženec je bil dnevno vključen v sinovo življenje in skrb zanj, med njima je bil vzpostavljen dober in trden odnos. Iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen neposredno do sina ali zanj huje ogrožajoč. Na drugi strani je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom. Takšni stiki zagotavljajo (čustveno) varno okolje za otroka in strokovno pomoč pri ponovni vzpostavitvi stikov, omogočajo pa tudi spremljanje otrokovega doživljanja in odzivov, kar vse bi (lahko) tlakovalo in gladilo pot prihodnjim drugačnim in širšim stikom. Pritožbene navedbe, ki takšne ugotovitve grajajo, bolj kot iz otrokovih potreb izhajajo iz prepričanj nasprotnega udeleženca. To, kar nasprotni udeleženec želi doseči z vložitvijo pritožbe in predlaganim razgovorom z otrokom,² bi veliko hitreje in lažje dosegel s sledenjem sodni odločbi in tvornim sodelovanjem s CSD. Za to je še vedno čas.

16Ne glede na navedeno sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku ne bo smelo prezreti mnenja CSD z dne 7. 10. 2025, v katerem je bilo predlagano, da se po uvajalnih stikih pod nadzorom stiki uredijo tako, da A. A. na podlagi dogovora med starši pri očetu preživi vsak drugi vikend in en popoldan med tednom ter ob tem še del praznikov in počitnic. Ȍe bo nasprotni udeleženec v nasprotju s koristmi otroka vztrajal pri zavračanju stikov pod nadzorom, bo moralo sodišče preveriti druge načine njihovega uvajanja. Nesodelovalen in odklonilen odnos nasprotnega udeleženca do stikov pod nadzorom sicer kaže na njegovo zmanjšano zmožnost prepoznavanja otrokovih potreb, vendar sam po sebi ni zadosten, da bi bil A. A. prikrajšan za stike z očetom, če so mu ti v korist. Sodišče prve stopnje bo moralo zato ob pomoči CSD raziskati možnosti drugih oblik stikov, ki bi omogočale ohranjanje odnosa med nasprotnim udeležencem in A. A. ter hkrati zagotavljale varnost otroka in predlagateljice (npr. posredni stiki, stiki v navzočnosti tretje osebe (npr. babice), stiki na javnem mestu).

Odločitev in stroški pritožbenega postopka

17Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 42. členom ZNP-1) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1462/2025 z dne 18. 8. 2025.
² V nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja (drugi odstavek 158. člena DZ).