VSL Sklep II Cp 308/2026

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka 1. izreka). Za skrbnico je določilo predlagateljico (hčerko nasprotne udeleženke - točka 2.). V točki 3. je odločilo obseg nalog skrbnice, v točki 4. pa posle, za katere skrbnica potrebuje dovoljenje CSD. V točki 5. je odločilo o stroških postopka.

2Zoper sklep vlaga pritožbo udeleženec - sin nasprotne udeleženke. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ne opredeljuje. Smiselno izpodbija sklep o določitvi osebe skrbnika, njegovih nalog ter o stroških (točke 2. do 5. izreka). Predlaga, da se mu kot sinu nasprotne udeleženke prizna pravica do vpogleda v delo skrbnika in v evidence o upravljanju premoženja, brez opravilnih oziroma odločilnih pravic, ker je bilo večkrat ugotovljeno netransparentno razpolaganje s sredstvi varovanke. Sam je pri oskrbi mame ravnal sledljivo. Sredstva je porabil le za povračilo stroškov za dejansko opravljeno delo za mamo, pri sestri so bila opažena sporna ravnanja. Nadalje predlaga, naj mu predlagateljica ali nasprotna udeleženka povrneta 300 EUR odvetniških stroškov za zastopanje v tem postopku. Sodišče naj odredi redno in pregledno vodenje pisne evidence premoženja varovanke v sefu ter mu omogoči vpogled v to evidenco. Izhodišče za popis naj bo inventurni popis z dne 18. 11. 2024. Opisuje spremembe v sefu in okoliščine, ki po njegovem mnenju potrjujejo nujnost nadzora. Končno navaja, da je še naprej pripravljen sodelovati pri osebni oskrbi matere in predlaga, naj se mu določi pravica do povračila stroškov po urni postavki, ki jo imajo drugi pomočniki, parkirnina in kilometrina. Predlaga, da sodišče z njegovimi predlogi dopolni izpodbijani sklep.

3Na vročeno pritožbo je odgovorila predlagateljica. Predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in pritožniku naloži plačilo njenih stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6V okviru pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu, ko je treba paziti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1², pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo pravno relevantna dejstva za določitev in izbiro osebe skrbnika ter za določitev njegovih nalog. Celovito in popolno je obravnavalo pritožnikove ugovore o neprimernosti predlagateljice za skrbnico. Ugotovilo je medsebojno nezaupanje predlagateljice in pritožnika, ki ga pritožnik z očitki o netransparentnem upravljanju materinega premoženja ponovno izpostavlja v pritožbi. Vendar se je z zaslišanjem predlagateljice in tudi s sms korespondenco med udeležencema zanesljivo prepričalo, da so pritožnikovi pomisleki o netransparentnem ravnanju predlagateljice odveč. Njegove navedbe je pravilno zavrnilo v točki 6. sklepa in pojasnilo, da ima predlagateljica primerne osebnostne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (prvi odstavek 240. člena DZ³). Ker tudi ni ugotovilo zakonskih zadržkov za njeno postavitev za skrbnico (242. člen DZ), drugih predlogov za imenovanje skrbnika pa ni bilo, je upoštevaje pridobljeno mnenje CSD upravičeno za skrbnico imenovalo predlagateljico. Pritožnik pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da ima predlagateljica primerne osebne lastnosti za skrbnico, ne omaje z ničemer. Tudi s priloženo sms korespondenco ne, kajti tudi z njo je potrjeno, da je bil v celoti obveščen o vseh očitanih transakcijah s sredstvi v sefu nasprotne udeleženke. Odločitev je pojasnjena z jasnimi, popolnimi in prepričljivimi razlogi, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje in jih ne bo ponavljalo, ker jim ni treba ničesar dodati. Pritožbeni očitki zoper osebne lastnosti predlagateljice so pravilno zavrnjeni že v izpodbijanem sklepu, drugih pritožbenih navedb o morebitni neprimernosti predlagateljice za skrbnico pa ni.

7Sprejeta odločitev je tudi pravno pravilna. Nasprotna udeleženka je mati predlagateljice in pritožnika. Na prvi stopnji sta se oba strinjala, da zaradi ugotovljene napredujoče duševne bolezni (Alzheimerjeva demenca) sama ni več sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Predlagateljica je predlagala, naj jo sodišče določi za skrbnico, pritožnik nasprotnega predloga (da za skrbnika sodišče postavi njega) ni podal. Pritožbene navedbe v smeri skupnega skrbništva so ne le prepozne, neupravičene novote, pač pa tudi nejasne in same s seboj v nasprotju, tako da jih niti ni mogoče preizkusiti. Po eni strani namreč pritožnik navaja, naj se mu prizna pravica do vpogleda v delo skrbnika in v evidence o upravljanju premoženja ter plačilo urne postavke za opravljeno delo in povračilo stroškov (kar bi kazalo na to, da se zavzema za določitev dveh skrbnikov). Po drugi strani navaja, da se zavzema, naj se mu določi nadzorna funkcija brez opravilnih oziroma odločilnih pravic (kar kaže, da se zavzema le za določitev pravic nadzorne narave, ki skrbniku ne gredo). Imenovanje skrbnika odrasli osebi, ki se postavi pod skrbništvo, ureja 262. člen DZ. V teoriji⁴ in sodni praksi⁵ je zavzeto stališče, da DZ ne dopušča skupnega skrbništva več fizičnih oseb z enakimi nalogami za odrasle osebe - varovance. Če torej pritožnik meri na skupno skrbništvo, je njegovo naziranje pravno zmotno. V izpodbijanem sklepu je skladno z zakonsko določbo drugega odstavka 262. člena DZ za skrbnico določena (le) predlagateljica. Tudi obseg njenih obveznosti in nalog je določen skladno z zakonom, in sicer z 245. členom DZ (zastopanje varovanca, skrb za osebnost, pravice in koristi varovanca, upravljanje varovančevega premoženja), z 247. členom DZ (samostojno opravljanje poslov rednega poslovanja in upravljanja varovančevega premoženja), z 248. členom DZ (opravljanje poslov le z dovoljenjem CSD - tistih, ki presegajo redno opravljanje) in z 264. členom DZ (skrb za varovančevo osebnost).

8Pravno zmotno je naziranje pritožnika, da bi mu moralo biti kot sinu varovanke omogočeno nadzorstvo nad delom skrbnika. Slednje je pridržano centru za socialno delo. Skrbnik mora centru za socialno delo redno enkrat letno in kadar CSD to zahteva, poročati o svojem delu in mu dati račun o upravljanju premoženja (250. člen in 251. člen DZ). Obveznost poročanja in polaganja računa centru za socialno delo nastane ob postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo in z imenovanjem skrbnika. Preverjanju pravilnosti upravljanja varovančevega premoženja in razpolaganja z njim je ob uvedbi skrbništva (in ne za nazaj) namenjen tudi popis premoženja. Odredi ga bodisi sodišče bodisi CSD (246. člen DZ v zvezi s tretjim odstavkom 250. člena DZ). CSD je tisti, ki skrbnikovo delo in poročila preverja in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrene potrebno, da se odpravijo. Ob večjih nepravilnostih, zaradi katerih obstoja verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovančevo osebnost, pravice ali koristi ali ne upravlja skrbno varovančevega premoženja, lahko uvede postopek za razrešitev skrbnika in ukrene vse potrebno za varovančeve koristi (251. člen DZ). Ker postavljeni skrbnik torej po postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo poroča o svojem delu CSD in ne svojcem varovanca, je nasprotni predlog pritožnika neutemeljen. Za pritožnikovo izvajanje nadzorne funkcije nad delom skrbnika pa glede na zgoraj povzete določbe zakona v DZ ni nobene podlage.

9Enako velja za pritožnikovo zavzemanje, naj se mu plačuje delo za sodelovanje pri osebni oskrbi matere. Institut skrbništva ni namenjen urejanju pravic osebe do storitev (dnevne) oskrbe, ki jo po ZDOsk-1⁶ lahko kot oskrbovalci v določenih primerih izvajajo tudi družinski člani upravičenca (primerjaj 20. člen ZDOsk-1). Zato o plačevanju stroškov za mamino oskrbo v tem postopku ni mogoče odločati. Pritožbeno sodišče dodaja, da običajna medsebojna pomoč družinskih članov ni plačljiva obligacijska obveznost, saj sodi v okvir družinskih odnosov, v katerih zaračunavanje storitev za opravljeno medsebojno pomoč in plačevanje stroškov ni predpisano niti običajno.

10Odgovoriti je treba še na pritožbo o stroških postopka. Tudi ta odločitev je pravilna in je ni treba spreminjati. Sprejeta je ob pravilni uporabi prvega odstavka 70. člena v zvezi s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1. V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec krije svoje stroške. To je primerno tudi v obravnavanem primeru, saj pritožnik na prvi stopnji stroškov odvetniškega zastopanja niti ni priglasil niti izkazal morebitnih krivdnih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da mu morata stroške povrniti bodisi nasprotna udeleženka ali predlagateljica.

11Pritožbeni razlogi torej niso podani. Po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri odločanju tudi ni zagrešilo procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12O stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila predlagateljica, je odločeno na podlagi prvega odstavka 70. člena ZNP-1. Odgovor na pritožbo ni prispeval k odločanju na pritožbeni ravni, zato naj predlagateljica sama trpi svoje stroške v zvezi z njim.

-------------------------------

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.
³ Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017 s spremembami.
⁴ Dr. Barbara Novak, komentar Družinskega zakonika, Ur. l. RS, 2019, stran 240 in dr. Suzana Kraljić: Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Založništvo d. o. o., 2019, stran 1.119.
⁵ VSC CP 184/2022 z dne 12. 5. 2022, VSL II Cp 814/2024 z dne 21. 5. 2024.
⁶ Zakon o dolgotrajni oskrbi, Ur. l. RS, št. 84/23 s spremembami.