VSM Sklep II Kp 18871/2025

Ob reševanju pritožbe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom II Ks 18871/2025 z dne 12. 11. 2025 ugodil ugovoru zagovornice obdolžene B. B. in na podlagi prvega odstavka 278. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožnico oškodovanca kot tožilca A. A., ki jo zoper obdolženko vložil zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi drugega in tretjega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilstva, in potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njene zagovornice, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilstva.

2Zoper sklep se brez posebnih pritožbenih razlogov pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter dopusti obtožbo.

3Na pritožbo je odgovorila obdolženkina zagovornica, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožbeno sodišče je na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti ter pri tem ugotovilo, da ga ni izdal upravičeni organ.

5V obravnavani zadevi je oškodovanec kot tožilec vložil neposredno obtožnico zoper obdolženo B. B. zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Oškodovanec kot tožilec lahko vloži obtožnico brez predhodno opravljene preiskave za kazniva dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let, le s soglasjem preiskovalnega sodnika, naj se ne opravi preiskava. Če preiskovalni sodnik takšnega soglasja ni dal, se šteje, da je oškodovanec kot tožilec podal zahtevo za preiskavo (drugi odstavek 271. člena ZKP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 170. člena ZKP). V tem primeru predsednik senata ugotovi, da se šteje, da je oškodovanec kot tožilec podal zahtevo za preiskavo ter da se zadeva odstopi v reševanje preiskovalnemu sodniku krajevno pristojnega okrožnega sodišča.¹

6Oškodovanec kot tožilec je v konkretnem primeru vložil neposredno obtožnico za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, pri čemer niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 170. člena ZKP, ko preiskovalni sodnik da soglasje k predlogu upravičenega tožilca, naj se ne opravi preiskava. Formalni preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev neposredne obtožnice oškodovanca kot tožilca, opravi predsednik senata še pred vročitvijo obtožnice (drugi odstavek 270. člena in drugi odstavek 271. člena ZKP). V obravnavani zadevi je takšen preizkus očitno izostal, saj je predsednik senata obtožnico vročil obdolženki, ki je zoper njo ugovarjala, zaradi česar je zunajobravnavni senat z izpodbijanim sklepom o njej (preuranjeno) meritorno odločil in se pri tem skliceval na napačno pravno podlago (točka 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na to, da se šteje, da je oškodovanec kot tožilec z vloženo neposredno obtožnico podal zahtevo za preiskavo, bi o njej moral odločiti preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).

7Ker zunajobravnavni senat ni bil pristojen za izdajo izpodbijanega sklepa, ga je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 402. člena ZKP). Glede na naravo sprejete odločitve pritožbeno sodišče ni vsebinsko presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca.

¹ Primerjaj J. Čejvanovič v Miha Šepec et al, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, 2. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 448.