VSRS Sklep I Upr 2/2025

Predlog se zavrže.

1Vlagateljica je vložila tožbo zoper zavrnilno odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče), št. Bpp 66/2025-6 z dne 18. 8. 2025. Hkrati je predlagala tudi prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) "na drugo senatno enoto Upravnega sodišča, ki v postopku odločanja o zadevi še ni sodelovala in ni vezana na izpodbijano odločbo". V predlogu navaja, da je o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po pooblastilu predsednice Upravnega sodišča odločal višji sodnik tega sodišča A. A. Opozarja, da bo o tožbi zoper navedeno zavrnilno odločbo zdaj odločalo isto Upravno sodišče, kar pomeni, da bi o zakonitosti odločbe odločal organ, ki je to odločbo izdal. Po njenem prepričanju takšna situacija posega v videz nepristranskega sodnega varstva, ki ga zagotavljata 23. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2Predlog ni dovoljen.

3Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) je v sodbi X Ips 33/2024 z dne 19. 3. 2025 že presodilo, da 1. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vzpostavlja ZUS-1 kot temeljni zakon, ki ga je treba upoštevati pri izvedbi upravnega spora, saj ureja procesna vprašanja, povezana s to obliko sodnega varstva, ter da je zato treba v tem kontekstu razlagati tudi nadaljnjo določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 in jo razumeti tako, da se določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (torej Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), uporabijo le, če ZUS-1 določenega vprašanja postopka ne ureja in je treba za zapolnitev take načrtovane praznine po izrecnem zakonskem odkazilu uporabiti določbe ZPP. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da so določbe ZUS-1 v razmerju do ZPP posebne (specialne) določbe in kot take izključujejo uporabo pravil pravdnega postopka v zvezi z istim procesnim vprašanjem oziroma določenim postopkovnim institutom. Ob tem je besedna zveza "če ta zakon ne določa drugače" iz prvega odstavka 22. člena ZUS-1 večpomenska, saj je možnih načinov, ki pomenijo, da ZUS-1 glede posameznega instituta postopka določa drugače kot ZPP, več. Tako lahko ZUS-1 na primer drugače ureja postopek v primeru, če je z njegovo določbo izrecno izključena uporaba katere od določb ZPP oziroma določenega instituta pravdnega postopka, ali če posamezna vprašanja oziroma institute ureja drugače, kot to izhaja iz določb ZPP, bodisi izrecno bodisi na način, ko je z razlago določb ZUS-1 mogoče ugotoviti, da je z njimi določeno vprašanje postopka urejeno različno kot v pravdnem postopku, zaradi česar ne pride do uporabe ZPP.¹

4V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vendar pa je v Republiki Sloveniji Upravno sodišče edino sodišče, ki je pristojno za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji (11. člen ZUS-1).² Po določbi drugega odstavka 9. člena ZUS-1 sodi na sedežu in na zunanjih oddelkih, vendar pravnega položaja zunanjih oddelkov ni mogoče primerjati s položajem samostojnih sodišč,³ saj gre za oddelke enega samega Upravnega sodišča, ki mu seveda predseduje tudi en sam predsednik. Ker je torej Upravno sodišče v Republiki Sloveniji edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji,⁴ uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu⁵ ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je v nekaterih preteklih zadevah tovrstne predloge vsebinsko obravnavalo kot predloge za prenos odločanja na oddelek Upravnega sodišča v drugem kraju.

5Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v odločbi U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012 že presodilo, da zakonska ureditev zgolj zato, ker o pravnem sredstvu zoper odločitev predsednika Upravnega sodišča (v obravnavanem primeru zoper odločitev od njega pooblaščenega sodnika⁶) odločajo sodniki tega sodišča, ni v neskladju s pravico do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.⁷

6Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da lahko stranka v upravnem sporu, ki meni, da so podani razlogi za izločitev sodnika iz 70. člena ZPP, v skladu z določbami 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 poda zahtevo za izločitev poimensko določenega sodnika.

7Ker glede na navedeno predlog za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (ob smiselni uporabi drugega odstavka 18. člena ZPP).

¹ Glej 14. in 15. točko obrazložitve navedene sodbe Vrhovnega sodišča.
² Z izjemo zadev, za katere zakon določa pristojnost Vrhovnega sodišča. Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča I Upr 6/2023 z dne 13. 3. 2024.
³ Tako tudi Kmecl, A.: 9. člen, v: Kerševan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem. Lexpera, d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 70.
⁴ Razen kadar zakon določa pristojnost Vrhovnega sodišča.
⁵ V obravnavani zadevi gre za tožbo zoper upravni akt organa za BPP.
⁶ Kar omogoča določba druge povedi tretjega odstavka 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).
⁷ Glej 9. točko obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča.