VSRS Sklep II Ips 50/2025

I. Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1Predlagatelj je 18. 10. 2023 vložil predlog za zaznambo spora o pridobitvi stvarne služnosti na podlagi tožbe s 15. 9. 2023 (ki jo je vložil zoper sedaj pok. A. A.). Predlogu je priložil tožbo, naknadno 25. 10. 2023 (tj. pred odločitvijo o predlogu) pa še potrdilo Okrajnega sodišča v Sežani s 25. 10. 2023, da je bila navedena tožba za ugotovitev stvarne služnosti vložena pri tem sodišču in o opravilni številki zadeve.

2Sodišče prve stopnje je s sklepom sodniške pomočnice 18. 3. 2024 predlog za zaznambo spora zavrglo. Pojasnilo je, da predlagatelj s potrdilom ob vložitvi predloga ni razpolagal in ga zato ob odločanju ni mogoče upoštevati. Tako procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu (zaradi nepredložitve vseh ustreznih listin) niso izpolnjene (drugi odstavek 146. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1).

3Zoper navedeni sklep je predlagatelj vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je (po zemljiškoknjižni sodnici) s sklepom 31. 12. 2024 ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju predloga za vpis zaznambe spora. Obrazložilo je, da sta listini, na podlagi katerih sodišče dovoli zaznambo spora, ustrezna tožba in potrdilo pristojnega sodišča o njeni vložitvi (prvi in tretji odstavek 79. člena ZZK-1). Predlagatelj pa je predlogu prvotno priložil le tožbo, šele naknadno je priložil potrdilo o njeni vložitvi, ki je imelo kasnejši datum. Pravni temelj pridobitve pravice oziroma nastanka pravnega dejstva, katere/ga vknjižba ali zaznamba se predlaga, mora obstajati že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, torej ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za zaznambo. Zato po drugem in tretjem odstavku 149. člena ZZK-1 predlog za predznambo oziroma vknjižbo (smiselno enako predlog za zaznambo) ni utemeljen, če takšna listina ob začetku zemljiškoknjižnega postopka še ni obstajala, temveč je nastala po tem trenutku. To izhaja tudi iz 3. točke četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, ki določa, da se lahko v primeru zavrženja predloga pomanjkljivosti odpravijo z vložitvijo pravočasnega ugovora, ki mu morajo biti priložene listine, ki bi morale biti priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu (torej so morale tudi obstajati ob vložitvi predloga). V skladu s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 zemljiškoknjižni sodnik pri odločanju o ugovoru zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog, spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, če so ugovoru priložene listine, ki bi morale biti priložene predlogu in na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu. Ker v obravnavani zadevi potrdilo o vložitvi tožbe v trenutku vložitve zemljiškoknjižnega predloga še ni obstajalo (izdano je bilo po vložitvi predloga), ga sodišče pri odločanju (tudi v ugovornem postopku) ne more upoštevati. Samo na podlagi tožbe namreč predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1).

4Zoper sklep o ugovoru je predlagatelj vložil pritožbo. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njim, da morata biti k predlogu za zaznambo spora priložena tožba in potrdilo o njeni vložitvi. Upoštevaje tretji odstavek 158. člena ZZK-1 mu je pritrdilo tudi, da potrdila, ki ob vložitvi predloga še ni bilo niti izdano, v ugovornem postopku ni mogoče upoštevati. Tezo predlagatelja, da si je z vložitvijo vloge ob vložitvi predloga zagotovil rok za naknadno predložitev potrdila in s tem dopolnitev predloga, je štelo za brezpredmetno. Zaključilo je, da (ne glede na namen zaznambe spora) ne gre za poseg v predlagateljevo lastninsko pravico, saj je prav na njem, da ob vložitvi tožbe poskrbi za čimprejšnjo izdajo potrdila in si z vložitvijo popolnega predloga za zaznambo spora zagotovi ustrezno varstvo.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj predlagal dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 246/2025 z dne 20. 8. 2025 predlogu za dopustitev revizije (delno) ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu.

Povzetek revizijskih navedb

6Predlagatelj je po sklepu o dopustitvi revizije zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pravočasno revizijo zaradi nepravilne uporabe drugega odstavka 29. člena, 30. in 79. člena ter tretjega odstavka 158. člena ZZK-1. Trdi, da je za dovolitev zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova stvarna pravica. Z dnem vložitve tožbe nastane upravičenje predlagatelja, da ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi. Nastop pravnega dejstva (drugi odstavek 29. člena ZZK-1) je torej vložena tožba, kar potrdilo sodišča le potrdi. Bistvo zaznambe spora je, da predlagatelj svoje pravice nemudoma zavaruje, kar pomeni, da spor, ki se vodi pred sodiščem, nemudoma zaznamuje v zemljiški knjigi. Trenutek zaznambe spora zato ne sme biti odvisen od časa, ki ga sodišče potrebuje za izdajo potrdila o vloženi tožbi. Sodišča noben predpis ne zavezuje, da potrdilo izda nemudoma. Za ilustracijo navaja primer, ko je tožba vložena v petek po pošti, sodišče jo prejme v ponedeljek, šele naslednji dan lahko izda potrdilo, ki ga stranka po pošti prejme v sredo, kar je 5 dni kasneje. Če bi bili vmes prazniki, je ta čas še daljši. Stališče sodišča druge stopnje, da je na predlagatelju, da poskrbi za čimprejšnjo izdajo potrdila, je pravilno samo do faze, ko predlagatelj zaprosi za izdajo potrdila. Od tu dalje pa je predlagatelj popolnoma odvisen od sodišča. V konkretnem primeru je za potrdilo zaprosil 18. 10. 2023 in ga prejel 25. 10. 2023 - torej teden dni kasneje. Opozarja, da lahko v vmesnem času, ko čaka na potrdilo, lastnik nepremičnino odsvoji, kar lahko pomeni za predlagatelja tudi odvzem pravice do sodnega varstva. Sodišču očita prestrog formalizem. Meni, da potrdilo ni tisti element, ki mora obstajati že ob vložitvi predloga za zaznambo spora, temveč je bistven datum, ki v tem potrdilu potrjuje dejstvo, kdaj je bila tožba vložena. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za zaznambo spora ugodi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

7Revizija je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

Presoja utemeljenosti revizije

8Revizija je utemeljena.

9Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi sodni postopek. Namen zaznambe spora je varovanje vrstnega reda pridobitve stvarnih pravic, torej v varovanju zgodnejšega časa, od katerega učinkuje drug, poznejši vpis (pridobitve) lastninske pravice ali druge stvarne pravice. Zavrženje zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo spora (kot je obravnavani primer) pa pomeni odklonitev vsebinske odločitve o predlaganem vpisu varovanja vrstnega reda pridobitve stvarne pravice.

10Določba 79. člena ZZK-1 določa, v katerih sporih (vrstah sodnih - pravdnih oziroma nepravdnih - postopkov) se lahko predlaga zaznamba spora (prvi odstavek)¹ in kdo jo lahko predlaga (drugi odstavek)². Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1, je pomembna (samo) vsebina tožbenega zahtevka, ki ga predlagatelj uveljavlja s to tožbo. Ker se z zaznambo spora o pridobitvi stvarne služnosti omejuje lastninsko pravico na nepremičnini, mora biti v tožbenem zahtevku tožbe, ki je podlaga za vpis zaznambe, nepremičnina označena z ID znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga iz prvega odstavka tega člena in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek (tretji odstavek 79. člena ZZK-1).

11Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 2/2025 z dne 3. 9. 2025 že zavzelo stališče, da mora predlagatelj predlogu za zaznambo spora priložiti tako tožbo, z vložitvijo katere je bil začet postopek iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1, kot tudi potrdilo sodišča o vložitvi te tožbe (drugi stavek tretjega odstavka 79. člena ZZK-1). Zato je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da mora predlagatelj predlogu za zaznambo spora priložiti obe listini, ustrezno tožbo in potrdilo sodišča o njeni vložitvi. Načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka namreč zapoveduje, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Vendar pa je nepravilen njun nadaljnji zaključek, da v obravnavanem primeru ta pogoj (o predložitvi obeh listin, tožbe in potrdila) ni bil izpolnjen. Sodišči sta nepravilno/prestrogo razložili tretji odstavek 158. člena ZZK-1.

12Določba 158. člena ZZK-1 z naslovom - Odločanje o ugovoru - določa: v prvem odstavku štiri možne odločitve zemljiškoknjižnega sodnika o ugovoru (zavrženje ugovora, zavrnitev ugovora in ugoditev ugovoru v dveh različnih položajih); v drugem odstavku vsebino sklepa o vpisu; in v tretjem odstavku možnost dopolniti zemljiškoknjižni predlog z ustreznimi listinami, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu, z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga, poenostavljeno povedano: tretji odstavek 158. člena ZZK-1 omogoča možnost dopolnjevanja zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku z manjkajočimi listinami (ker je posebnost zemljiškoknjižnega postopka, da se predlagateljev ne poziva k dopolnjevanju vlog, temveč zemljiškoknjižno sodišče nepopoln predlog takoj zavrže).

Določba tretjega odstavka 158. člena ZZK-1, ki se glasi: "Zemljiškoknjižni sodnik odloči po 4. točki prvega odstavka tega člena tudi, če je vložen ugovor iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona, ki so mu v skladu s 1., 2. ali 3. točko četrtega odstavka 146. člena tega zakona priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, in na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu.", torej pomeni, da v primeru, če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog (ali odločeno, da vpis ni dovoljen), lahko zemljiškoknjižni sodnik spremeni izpodbijani sklep o vpisu tako, da dovoli vpis tudi, ko odloča o ugovoru iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1.³ To je v primeru, ko je možno z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga sanirati odpravljive pomanjkljivosti glede listin, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu. Pogoj za odločitev o dovolitvi vpisa je, da so ugovoru priložene vse listine, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu, da bi bil dovoljen vpis.⁴ To pomeni, da mora predlagatelj listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, predložiti najpozneje v roku za vložitev ugovora (tretji odstavek 158. člena ZZK-1).⁵

Presoja okoliščin konkretnega primera

13V obravnavanem primeru je predlagatelj tožbo, s katero se je začel postopek za ugotovitev stvarne služnosti, vložil 15. oziroma 19. 9. 2023⁶, torej pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo spora, ki ga je vložil 18. 10. 2023. Potrdilo o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek, je zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo spora priložil naknadno, 25. 10. 2023, vendar celo pred odločitvijo sodniške pomočnice o zemljiškoknjižnem predlogu, ki je sklep o zavrženju predloga izdala šele 18. 3. 2024. Ker bi po določbi tretjega odstavka 158. člena ZZK-1 predlagatelj zemljiškoknjižni predlog lahko dopolnil z manjkajočimi listinami (konkretno potrdilom o vložitvi tožbe) še do izteka roka za vložitev ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu, je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, potrjena s strani sodišča druge stopnje, da procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu (zaradi nepredložitve vseh ustreznih listin) niso bile izpolnjene. Okoliščina, da je bilo potrdilo sodišča o vložitvi tožbe (ki samo potrjuje, da je bila tožba v resnici vložena) izdano po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, namreč ni bistvena, saj ne vpliva na nastanek pravnega dejstva (začetek sodnega postopka), ki je predmet predlagane zaznambe spora. Kot pravilno navaja revident, na datum izdaje potrdila niti ne more vplivati, saj je od vložitve zaprosila za izdajo takšnega potrdila dalje to v domeni sodišča.

Odločitev o reviziji

14Predlagateljeva revizija je torej utemeljena, ker je utemeljen njegov očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno zaključili, da predlogu za zaznambo spora ni (pravočasno) priložil ustreznih listin za vpis. Z nepravilno razlago določbe tretjega odstavka 158. člena ZZK-1 (in četrtega odstavka 146. člena ZZK-1) sta tudi izvotlili njegovo ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Ker zaradi navedenih kršitev že sodišče prve stopnje ni presodilo vsebinskih pogojev za predlagani vpis, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Odločitev o stroških postopka

15Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Sestava senata in glasovanje

16Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Zaznamba spora se (med drugim) dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini (stvarne služnosti), ki jo je pridobil na izviren način.
² Zaznambo spora lahko predlaga samo oseba, ki ima položaj tožnika oziroma predlagatelja v postopku, ki je podlaga za zaznambo spora (in ne vsak, kot je splošno pravilo).
³ Četrti odstavek 146. člena ZZK-1 ureja položaj, ki predlagatelju, ki predlogu ne priloži listin za predlagani vpis, omogoča, da te listine priloži ugovoru zoper sklep o zavrženju predloga.
⁴ Tratnik M., Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, letnik 2022, stran 425.
⁵ Primerjaj 18. točko zadeve VS RS II Ips 2/2025 z dne 3. 9. 2025. Enako tudi Plavšak N., Stvarno pravo, Komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Tax-Fin-Lex, letnik 2022, stran 344.
⁶ Iz sklepov sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila tožba vložena 15. 9. 2023, iz potrdila o vložitvi tožbe s 25. 10. 2023 pa, da je bila vložena 19. 9. 2023.