VSC Sklep I Ip 388/2018

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana I. točka izreka, ki se nanaša na odlog izvršbe na stavbno pravico 9004 k. o. ..., in II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nerazveljavljenem delu (I. točka izreka, ki se nanaša na parc. št. 2292/2 k. o. ... in parc. št. 2292/3 k. o. ...), potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tretje udeleženke A. A. za odlog izvršbe (I. točka izreka) in ugotovilo, da tržna vrednost nepremičnin na dan 6. 6. 2018 za parc. št. 2292/k. o. ... znaša 6.670 EUR, parc. št. 2292/3 k. o. ... znaša 2.794 EUR in za stavbno pravico 9004 k. o. ... znaša 123.152 EUR (II. točka izreka).

2A. A. (v nadaljevanju pritožnica) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija to odločitev sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Priglaša pritožbene stroške.

Pritožnica uvodoma opozarja na očitno protispisno obrazložitev sodišča v delu, ko navaja, da ima pritožnica izključno lastninsko pravico na stavbni pravici 9004 k. o. ... od 14. 4. 2015, saj iz dosedanjih listin v izvršilnem spisu izhaja, da je postala izključna lastnica na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 103/96 z dne 18. 3. 2004, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 14. 4. 2004. Sodišče na ta časovni trenutek zmotno veže razmejitev položaja pritožnice kot hipotekarne dolžnice oziroma tretje, zato ji položaj hipotekarne dolžnice zmotno priznava šele od 14. 4. 2015 dalje. Tudi opredelitev sodišča, da ima pritožnica položaj hipotekarne dolžnice, ker naj bi lastnica predmeta izvršbe postala potem, ko so bile pri njem že predhodno zaznamovane izvršbe, je zmotna, oziroma je treba ustrezen položaj pritožnice priznati tudi za izvršbe, ki so bile v zemljiško knjigo zaznamovane še preden je bila lastnina pritožnice vknjižena v zemljiško knjigo. Pri predmetih izvršbe parc. št. 2292/2 k. o. ..., parc. št. 2292/3 k. o. ... in stavbni pravici 9004 k. o. ... gre za del skupnega premoženja nekdanjih zakoncev B. B. in pritožnice. Ker gre za originarno pridobljeno premoženje in je vpis tovrstne pravice v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave, je po ustaljeni sodni praksi jasno, da upnik na celotno premoženje ne more poseči, četudi je preko izvršbe pridobil hipoteko, preden bi bila v zemljiški knjigi vpisana skupna lastnina B. B. in pritožnice. Sodišče prve stopnje pretirano ozko tolmači zakonske pogoje za odlog izvršbe v škodo pritožnice in njenih pravic. Potrebno je upoštevati, da pritožnica ni primarna dolžnica in ima posledično drugačen položaj od primarnega dolžnika B. B. Pritožnica je vložila tožbo za nedopustnost izvršbe in je Okrožno sodišče v Celju s sodbo P 340/2012 z dne 26. 4. 2017 tožbi v celoti ugodilo, pritožbeno sodišče pa je navedeno sodbo spremenilo tako, da je izvršba na parc. št. 2292/2 k. o. ... in parc. št. 2292/3 k. o. ... nedopustna do 1/2 teh nepremičnin. Pritožnica je zoper navedeno odločitev sodišča druge stopnje vložila revizijo. Stališče sodišča, da iz razloga, ker je pritožnica začela in že zaključila tožbo na nedopustnost izvršbe pred Okrožnim sodiščem v Celju s sodbo P 340/2012 z dne 26. 4. 2017, zoper katero je vložila revizijo, odlog ni več možen, ker se nahaja že v fazi izrednega pravnega sredstva, nima zakonske podlage (zmotna uporaba materialnega prava). ZIZ tega pogoja ne omejuje v smislu, da je odlog možen zgolj v primeru, da postopek za nedopustnost izvršbe še ni pravnomočno končan. ZIZ v 11. točki prvega odstavka 71. člena določa zgolj pogoj, da je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe, skladno s 74. členom ZIZ pa lahko odlog traja do konca postopka o pravnem sredstvu, revizija pa je izredno pravno sredstvo. Sodišče tudi zmotno in pretirano strogo tolmači, da pritožnica glede predmeta izvršbe stavbne pravice 9004 k. o. ... ni izkazala obstoja posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je bila izvršba enkrat že odložena do konca pravde P 340/2012, spregleda pa, da je bil ta odlog predlagan glede parc. št. 2292/2 k. o. ... in 2292/3 k. o. ..., saj se je v zvezi s tema dvema nepremičninama vodil postopek P 340/2012, kar je jasno iz same obrazložitve sklepa In 401/2010 z dne 10. 4. 2013. Odlog izvršbe na stavbni pravici 9004 k. o. ... predhodno še ni bil predlagan, zato je stališče sodišča, da je možno le enkrat odložiti izvršbo nerazumljiv in v nasprotju s podatki v spisu. Glede parc. št. 2292/2 k. o. ... in 2292/3 k. o. ... je sodišče predlog pritožnice presojalo po 73. členu ZIZ in pretirano ozko razlagalo pogoje iz 73. člena ZIZ, ker bi naj bila na podlagi pravnomočne sodbe P 340/2012 z dne 26. 4. 2017 izvršba glede 1/2 deleža parc. št. 2292/2 k. o. ... in 2292/3 k. o. ... izrečena za nedopustno, sicer le za eno izvršbo In 159/2004, ne pa tudi za ostale izvršbe. Navedena sodba predstavlja pravnomočno odločbo, s katero je pritožnica dokazala obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe. Stališče sodišča je, da glede istega predmeta izvršbe v povezavi z isto pravico tretje znotraj enotnega oziroma istega postopka nepremičninske izvršbe zoper istega dolžnika B. B., velja različen režim. Pritožnica ima na predmetu izvršbe parc. št. 2292/2 k. o. ... in parc. št. 2292/3 k. o. ... lastninsko pravico, ki je ovira za izvršbo, in to velja tako za In 159/2004 kakor za ostale izvršbe In 118/2001 in pristopljene, ki tečejo zoper istega dolžnika B. B. Pritožnica je tako izkazala, da ima na nepremičninah parc. št. 2292/2 k. o. ... in parc. št. 2292/3 k. o. ... lastninsko pravico in da je izvršba na te nepremičnine nedopustna vsaj v obsegu do 1/2. Tako je najmanj s stopnjo verjetnosti izkazano, da enako velja tudi za preostale izvršbe. Sodišče te presoje po drugem odstavku 73. člena ZIZ ni opravilo, zato izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Samo trajanje izvršilnega postopka ne more biti argument za kratenje pravic pritožnice kot tretje in neutemeljeno poseganje v njeno premoženjsko sfero zaradi dolgov drugega, zato razlaga sodišča v tem delu ni ustavno sprejemljiva. Pritožnica kot tretja je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe in tudi izkazala, da bi s takojšnjo izvršbo, vsaj v obsegu 1/2, ki ni last B. B., nastala njej in njenim družinskim članom nenadomestljiva škoda. Sodišče zmotno meni, da gre pri pritožnici za dolžnico in zato strožje interpretira nastanek nenadomestljive škode, saj gre za tretjo in varstvo njenih pravic, zato škode, ki jo predstavlja sama izvršba, ni mogoče interpretirati kot nekaj povsem normalnega, kot posledico izvršilnega postopka. Pritožnica v nadaljevanju navaja, da je sodišče tržno vrednost nepremičnin določilo povsem pavšalno in nepreverljivo. Sodišče se nekritično sklicuje na ugotovitve vrednosti cenilca. Cenilec je cenitev opravil zgolj z zunanjim ogledom, zato cenitev ni strokovna. Cenilec ni niti prvotne cenitve iz leta 2006 niti revalorizacije oziroma ugotovitve aktualne tržne vrednosti opravil skladno s pravili stroke, saj stanja nepremičnin sploh ni ugotavljal. Obdobje 12 let med prvo cenitvijo in aktualno cenitvijo lahko pripelje do bistvenih sprememb stanja nepremičnine, kar bistveno vpliva na vrednost. Ocena revalorizacije se opira izključno na neke splošne ekonomske dogodke. Od kod sodišču samostojen zaključek, da gre pri opisu rasti in padcev cen nepremičnin, ki ga je povsem na splošno podal izvedenec, za enakomerno krivuljo, ni razumljivo, jasno in strokovno podkrepljeno. Tržna vrednost je tako podana povsem "na počez", brez realno preverljive osnove, zato je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V obravnavanem izvršilnem postopku je odločilno, da so predmet izvršbe nepremičnine, ki so bile v času dovolitve izvršbe vpisane v vl. št. 1707 in 1708 k. o. ... Po zgodovinskih izpiskih sta bili pri vl. št. 1707 k. o. ... vpisani parc. št. 2292/2 stavbišče - poslovna stavba, dvorišče in parc. št. 2292/3 stavbišče, obe kot družbena lastnina in imetnik pravice uporabe dolžnik B. B., pri vl. št. 1708 k. o. ... pa je bila vpisana enonadstropna, zidana z opeko krita enostanovanjska poslovna stavba, ..., stoječa na parc. št. 2292/2 in poslovna stavba, stoječa na parc. št. 2292/3, obe vpisani v vl. št. 1707 te k. o. ..., last dolžnika B. B. Tekom obravnavanega izvršilnega postopka je pritožnica postala lastnica nepremičnine, vpisane pri vl. št. 1708 k. o. ..., na podlagi sodbe na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v Celju P 103/96 z dne 18. 3. 2004, ki je postala pravnomočna 14. 4. 2004. Ker lastnik zemljišča B. B. in zgradbe A. A. nista bila ista, je z dnem uveljavitve Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ (1. januar 2003) postala zgradba sestavina nepremičnine, lastnica zgradbe pa je pridobila stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba (prvi in drugi odstavek 271. člena SPZ). Ker je bilo lastninsko stanje pri vl. št. 1707 in 1708, obe k. o. ..., različno je zemljiškoknjižno sodišče 24. 9. 2012 zaradi prenosa podatkov iz papirne zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo vpisalo stavbno pravico kot št. 9004/0 k. o. ... v korist pritožnice kot imetnice stavbne pravice.

O pritožbi zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa

5Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnice za odlog izvršbe, ker ni izpolnila pogojev iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZIZ ter prvega in drugega odstavka 73. člena ZIZ.

6Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je bila glede stavbne pravice že izdana odredba o prodaji, kar je odločilno za pravilno uporabo materialnega prava. Iz odredbe o prodaji 16. 1. 2013 (list. št. 37 - 40 spisa) je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje odredilo prvo javno dražbo za prodajo parc. št. 2292/2 in parc. 2292/3, obe k. o. ..., ni pa odredilo prodaje stavbne pravice 9004 k. o. ...

7Novela ZIZ-L, ki je začela veljati 25. 3. 2018, je v prehodnih in končnih določbah določila, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZIZ-L), če pa je v izvršbi na nepremično do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona (tretji odstavek 70. člena ZIZ-L). Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo v vodilni izvršilni zadevi In 118/2001 dne 29. 7. 2001, torej pred uveljavitvijo Novele ZIZ-L, sodišče prve stopnje pa je izdalo odredbo o prodaji samo za parc. št. 2292/2 in parc. 2292/3, obe k. o. ..., ni pa izdalo odredbe o prodaji za stavbno pravico 9004 k. o. ...

8Ob obrazloženem se v obravnavani izvršilni zadevi za nepremičnine parc. št. 2292/2 in parc. 2292/3, obe k. o. ..., uporabljajo določbe pred Novelo ZIZ-L, za stavbno pravico 9004 k. o. ... pa določbe Novele ZIZ-L.

9Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je potrebno predlog pritožnice za odlog izvršbe na stavbno pravico 9004 k. o. ... obravnavati kot predlog dolžnice, saj je pritožnice imetnica navedene stavbne pravice.

10Prvi odstavek 71. člena ZIZ-L določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, pri čemer mora biti hkrati podan tudi eden od primerov, ki so našteti v 1. - 11. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ-L, ali se mu odloži izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi (drugi odstavek 71. člena ZIZ-L), vendar najdlje za 3 mesece in le enkrat. Četrti odstavek 71. člena ZIZ-L določa, da pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sme sodišče ne glede na določbe prejšnjih odstavkov na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino najdlje za šest mesecev in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. Peti odstavek 71. člena ZIZ-L določa, da če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in obstojijo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku, lahko sodišče odloži izvršbo na nepremičnino za primeren čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka. Če posebne okoliščine ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik. Šesti odstavek 71. člena ZIZ-L določa, da lahko sodišče ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena, razen pogoja ogroženosti preživljanja dolžnika ali njegovih družinskih članov, najdalj za tri mesece in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi.

11Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji predloga pritožnice za odlog izvršbe na stavbno pravico 9004 k. o. ... zmotno uporabilo določbe 71. člena ZIZ, ki so veljala pred Novelo ZIZ-L, zato je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je bilo pritožbi v tem delu ugoditi.

12Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je potrebno predlog pritožnice za odlog izvršbe na parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., obravnavati kot predlog tretje, saj je lastnik navedenih parcelnih številk dolžnik B. B.

13Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena pred Novelo ZIZ-L). Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena pred Novelo ZIZ-L).

14Pritožbeno ni sporno, da je pritožnica glede parc. št. 2292/2 in parc. št. 2292/3, obe k. o. ..., zatrjevala, da je s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju s sodbo P 340/2012 z dne 26. 4. 2017 (v zvezi z VSC Cp 422/2017 z dne 7. 12. 2017), bila izvršba glede 1/2 deleža nepremičnin ID znaka 1077-2922/2-0 in 1077-2922/3-0, izrečena za nedopustno. Pritožbeno tudi ni sporno, da bila za delno nedopustno, glede 1/2 parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., izrečena le ena od vseh izvršb (In 04/159), ne pa tudi ostale izvršbe In 118/2001, I 496/2013, In 401/2010, In 308/2004 in In 151/2015.

15Na podlagi navedenega zatrjevanja je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica s predloženima sodbama Okrožnega sodišča v Celju P 340/2012 z dne 26. 4. 2017 in sodbo VSC Cp 422/2017 z dne 7. 12. 2017 ni uspela dokazati, da so bile izrečene za nedopustne tudi izvršbe In 118/2001, I 496/2013, In 401/2010, In 308/2004 in In 151/2015 glede celote ali le 1/2 parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., saj je pritožnica s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 340/2012 z dne 26. 4. 2017 v zvezi s 1. tč. izreka sodbe VSC Cp 422/2017 z dne 7. 12. 2017 uspela dokazati, da je bila izrečena za nedopustno le izvršba Okrajnega sodišča v Celju In 04/159 glede prodaje 1/2 nepremičnin parc. št. 2292/2 in parc. št. 2292/3, obe k. o. ... (torej le delno nedopustnost ene izmed šestih izvršb). Pravilno je tudi pojasnilo, da je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Celju In 159/2004 z dne 6. 3. 2018 ustavljena izvršba na 1/2 deleža dolžnika B. B. na parc. št. 2292/2 in parc. št. 2292/3, obe k. o. ..., in razveljavljen sklep o izvršbi z dne 4. 5. 2004 v zvezi s sklepom VSC I Ip 994/2009 z dne 16. 4. 2010, zato izvršbe v tem delu ni možno več ponovno odlagati.

16Neutemeljen je pritožbeni očitek pritožnice, da je izvršba na 1/2 parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., nedopustna, saj povsem enako, kot velja za izvršbo In 159/2004 velja tudi za preostale izvršbe. Drugi odstavek 171. člena ZIZ določa, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Gre za procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine lahko opravi le enkrat. Sodba izdana v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe (65. člen ZIZ) učinkuje le znotraj subjektivnih meja njene pravnomočnosti, zato je treba peti odstavek 65. člena ZIZ razlagati tako, da učinkuje le med strankama postopka. Ker sodba zaradi nedopustnosti izvršbe učinkuje le med strankami postopka, je neutemeljen pritožbeni očitek, da nedopustnost izvršbe na 1/2 parc. št. 2292/2 in parc. št. 2292/3, obe k. o. ..., učinkuje tudi v pristopljenih izvršilnih postopkih In 118/2001, I 496/2013, In 401/2010, In 308/2004 in In 151/2015.

17Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da niso podani pogoji za odlog izvršbe po prvem odstavku 73. člena ZIZ.

18Pritožbeno ni sporno, da je pritožnica predlog za odlog tudi utemeljevala z navedbami, da bo izgubila bivališče, s čimer bo ogrožena življenjska eksistenca nje, njene hčere in mld. vnuka, saj sta ona in hči nezaposleni in si drugega najemniškega stanovanja ne moreta privoščiti.

19Pritožnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo pogojev za odlog po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj je opravilo presojo v točki I. obrazložitve izpodbijanega sklepa na list. št. 388 spisa. Zato ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

20Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ni izkazala pogojev na odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Pritožnica je zatrjevala, da bodo s prodajo parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., ona, njena hči in mld. vnuk izgubili bivališče oziroma dom. Pravno odločilno je, da je pritožnica imetnica stavbne pravice na zgradbi, ki leži na parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., katerih lastnik je B. B. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo na tuji nepremičnini, zato za pritožnico dom predstavlja stavbna pravica. Ker torej parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., ne predstavljajo doma pritožnice, ni podan pogoj za odlog izvršbe na parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., po drugem odstavku 73. člena ZIZ.

O pritožbi zoper II. točko izreka izreka izpodbijanega sklepa

21Ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ). Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence.

22Sodišče prve stopnje je s pravnomočnimi sklepi o izvršbi In 01/0118 z dne 22. 12. 2003, In 2004/00159 z dne 4. 5. 2004 in In 308/2004 z dne 6. 12. 2004 dovolilo izvršbo na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1707 in 1708 k. o. ... V vl. št. 1707 k. o. ... sta bili vpisani parc. št. 2292/2 stavbišče - poslovna stavba, dvorišče in parc. št. 2292/3 stavbišče, obe kot družbena lastnina in imetnik pravice uporabe dolžnik B. B. V vl. št. 1708 k. o. ... pa je bila vpisana enonadstropna, zidana z opeko krita enostanovanjska poslovna stavba, ..., stoječa na parc. št. 2292/2 in poslovna stavba, stoječa na parc. št. 2292/3, vpisani v vl. št. 1707 te k. o. ..., ob dovolitvi izvršbe last dolžnika B. B. Torej v vl. št. 1707 k. o. ... je bilo vpisano zemljišče, v vl. št. 1708 k. o. ... pa zgradba.

23Predlagani predmet izvršbe, torej nepremičnine v vl. št. 1707 in 1708, obe k. o. ..., je 9. 2. 2006 ocenil cenilec gradbene stroke (list. št. 76 - 83 spisa). Sodišče prve stopnje je s pravnomočnim sklepom z dne 24. 5. 2006 (list. št. 91 - 92 spisa) ugotovilo vrednost zemljišča skupaj z zgradbo, ni pa ugotovilo vrednosti stavbne pravice, ki je bila v zemljiško knjigo kot št. 9004 k. o. ... vpisana šele 24. 9. 2012, katere imetnica je dolžnica in tretja A. A.

24Ker sta, kot je že bilo pojasnjeno, predmet izvršbe parc. št. 2292/2 in parc. št. 2292/3, obe k. o. ..., last dolžnika B. B., ki v naravi predstavljata tako zemljišče kakor zgradbo, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost parc. št. 2292/2 k. o. ... znaša 6.670 EUR in vrednost parc. št. 2292/3 k. o. ... znaša 2.794 EUR zmotna, saj ta vrednost predstavlja zgolj zemljišče in ne vključuje zgradbe. Ker pa je predmet izvršbe tudi stavbna pravica 9004 k. o. ..., katere imetnica je pritožnica, in ta v cenitvenem poročilu cenilca z dne 9. 2. 2006 ni bila ocenjena, je potrebno skladno z veljavnimi pravili oceniti tudi vrednost stavbne pravice. Pojasniti je, da je za pravilno ugotovitev vrednosti stavbne pravice, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti, potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v 256. - 265. členu SPZ, načela in ureditev stavbne pravice v SPZ pa mora upoštevati tudi cenilec v cenitvenem poročilu.

25Pojasniti pa je tudi, da je bila v obravnavani zadevi stavbna pravica v zemljiško knjigo vpisana 24. 9. 2012, kar je po zaznambi izvršbe v izvršilni zadevi In 118/2001 dne 30. 7. 2001 in po zaznambi izvršbe v izvršilni zadevi In 308/2004 dne 7. 12. 2004. Skladno z drugim in četrtim odstavkom 174. člena ZIZ stavbna pravica ugasne, razen če se njen imetnik s kupcem kako drugače dogovori. Ugasnitev stavbne pravice s prodajo nepremičnine na podlagi drugega in četrtega odstavka 174. člena ZIZ ima namreč (razen v primeru drugačnega dogovora s kupcem), v skladu s prvim odstavkom 263. člena SPZ, za posledico, da postane zgradba sestavina nepremičnine. S tem pa preide lastninska pravica na zgradbi od imetnika stavbne pravice na kupca - novega lastnika nepremičnine (načelo superficies solo cedit), ki mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati določeno nadomestilo (drugi odstavek 263. člena SPZ). Tudi navedeno je potrebno upoštevati pri cenitvi stavbne pravice.

26Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijano I. točko izreka glede stavbne pravice 9004 k. o. ... in II. točko izreka razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (I. točka izreka, ki se nanaša na parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ...) potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

27Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

28V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno presoditi pogoje za odlog izvršbe na stavbno pravico 9004 k. o. ... in pri tem uporabiti določbe Novele ZIZ-L. Cenilec bo moral v cenitvenem poročilu ugotoviti vrednost parc. št. 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ..., (zemljišča skupaj z zgradbo) in ob upoštevanju ureditve stavbne pravice v SPZ in ZIZ vrednost stavbne pravice 9004 k. o. ... Nato pa bo moralo sodišče prve stopnje po izvedbi postopka v zvezi s cenitvijo ponovno ugotovitvi vrednost vseh nepremičnin oziroma predmetov izvršbe.