VSL Sodba PRp 58/2025

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec mora kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 600,00 EUR.

1Prekrškovni organ je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilcu za 14 prekrškov po peti alineji petega odstavka 50. člena Zakona o cestninjenju (ZCestn) določil globo v višini 1.000,00 EUR za vsakega in mu izrekel enotno globo 4.000,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče na Jesenicah s sodbo ZSV 102/2022 z dne 4. 12. 2024 zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu v plačilo naložilo strošek sodne takse 400,00 EUR.

2Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo zagovornica storilca. Sodbo izpodbija iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov ter predlaga, da se ji ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in postopek zoper storilca ustavi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je že prekrškovni organ ugotovil, da je tovorno vozilo, ki ga je vozil storilec, uporabljalo OBU napravo, povezano v poplačniški način plačevanja cestnine. Storilec zato očitanega prekrška, da je bilo ob prehodu cestninskega portala na OBU napravi premalo dobroimetja, ni mogel storiti in tudi ni imel nobenih razlogov, da bi dobroimetje na OBU napravi preverjal. Meni, da bi moralo sodišče zaradi ugotovitve celovitega in pravilnega dejanskega stanja zaslišati vse predlagane priče, ki bi lahko izpovedale, da je storilec storil vse, kar je v njegovi moči, da do storjenega ne bi prišlo ter da se ni mogel zavedati, da obstajajo okoliščine oziroma dejstva, ki bi lahko pomenile storitev prekrška. A. A.bi lahko potrdila, da je storilcu zagotovila, da je bila povezava z novo plačilno kartico urejena, B. B. izpovedala o načinu plačila cestnin za vse zaposlene pri delodajalcu storilca, C. C. o okoliščinah menjav plačilnih kartic in plačilu cestnine za vse dni, ki so očitani storilcu, kot tudi, da delodajalec za vse zaposlene plačuje cestnino, D. D. pa o okoliščinah odprave lažnega opozarjanja pomanjkanja hladilne tekočine v vozilu. Vztraja tudi, da bi sodišče moralo upoštevati, da gre v konkretnem primeru za znesek 31,00 EUR, kar je že samo po sebi v primerjavi z izrečeno globo 4.000,00 EUR nesorazmerno majhen znesek, ki ga je delodajalec še pred izdajo plačilnega naloga tudi poravnal. Storilec ni odgovoren za morebitno prepozno preteklo plačilo delodajalca, na katerega nima vpliva. O drugačnem načinu plačila cestnine ga nihče ni obvestil, ne DARS in ne delodajalec, prav tako ni mogel vedeti za okoliščine, ki bi lahko nakazovale drugačno dolžno ravnanje, zagotavljanje dobroimetja na OBU napravi. Možnosti preverjanja v sistemu pa storilec ni imel, saj v sistem DarsGo kot stranka vstopa delodajalec in ne vsakokratni voznik. Sodišče je tudi napačno presodilo navedbe storilca o piskih za lažno opozorilo, da je manjkalo hladilne vode, kar sodišče šteje kot obteževalno okoliščino. Vozilo je bilo brezhibno, v njem je bilo dovolj hladilne tekočine, za odpravo lažnega opozorila pa se je delodajalec trudil dlje časa, vendar pri tem ni bil uspešen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pravico do pritožbe zoper odločbo sodišča o zahtevi za sodno varstvo ureja 66. člen ZP-1. V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZP-1 je zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu ZP-1. Drugi odstavek 66. člena ZP-1 pa določa, da lahko zoper druge odločbe sodišča prve stopnje oseba iz prvega odstavka 59. člena tega zakona vloži pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka. To pomeni, da sodbe, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, ni mogoče izpodbijati v odločitvi glede stroškov postopka in zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je pritožbeni razlog iz 3. točke 154. člena ZP-1.

5Iz kratkega opisa dejanskega stanja v plačilnem nalogu izhaja, da je storilec prevozil portal, čeprav je bilo na OBU napravi premalo dobroimetja in s tem kršil določilo 7. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn, ki določa, da mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi, s tem pa storil prekršek po 5. alineji prvega odstavka 50. člena ZCestn. V 27. členu ZCestn ter na podlagi določb Splošnega akta o cestninjenju, ki se nanašajo na uporabo naprave DarsGo, je določeno, da je voznik dolžan takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverjati pravilnost delovanja naprave DarsGo in zagotavljati zadostno višino dobroimetja na napravi DarsGo pri prehodu točke cestninjenja. Če voznik zazna premalo dobroimetja na napravi DarsGo, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprav zaznane napake. V dopisu ob odstopu zahteve za sodno varstvo sodišču z dne 4. 8. 2022, je prekrškovni organ pojasnil, da je tovorno vozilo z reg. št. ... od 8. 3. 2018 v sistemu DarsGo sicer uporabljalo OBU napravo, povezano v poplačniški način plačevanja cestnine, vendar je bila naprava zaradi negativnega stanja 18. 5. 2022 uvrščena na črno listo, storilec pa je šele 30. 5. 2022 OBU napravo zopet aktiviral in jo povezal z novo plačilno kartico Magna-Petrol, v poplačniški način plačevanja. Obravnavani prekrški so bili storjeni v obdobju od 18. 5. 2022 do 26. 5. 2022, za ta čas pa iz dopisa izhaja, da je bila sporna OBU naprava uvrščena na stop listo, kar pomeni, da z njo ni bilo mogoče izvajati cestninskih transakcij,¹ niti poplačniško plačevati cestnine. Ob navedenem je neutemeljena pritožbena navedba, da že iz dopisa prekrškovnega organa izhaja, da očitanega prekrška storilec ni mogel storiti, ker je bila sporna OBU naprava povezana v poplačniški način plačevanja cestnine in da je ta v nasprotju z opisom iz plačilnega naloga.

6V skladu z določbo 6.3.2. Splošnega akta o cestninjenju se naprava DarsGo (OBU naprava) uvrsti na stop listo sistema DarsGo ob ugotovljenih tehničnih pomanjkljivostih oziroma ob ugotovitvi nepravilnosti v zvezi s plačevanjem cestnine, pri čemer o uvrstitvi naprave na stop listo naprava voznika ob sami vožnji vozila skozi točko cestninjenja tudi opozori z zvočnim signalom (štirje zvočni signali). Tako zvočno opozorilo pomeni, da mora voznik obiskati prvi DarsGo servis v smeri vožnje in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v zvezi s plačilom cestnine. Ob navedenem so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da voznik ni imel nikakršnega razloga, da bi preverjal dobroimetje na OBU napravi, ker je bila ta povezana v poplačniški način plačevanja in da o neplačilu računa in spremembi režima plačevanja ni bil obveščen. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v tej zadevi bistveno, da je (tudi) voznik vozila tisti, ki je glede na določbo prve alineje prvega odstavka 7. člena ZCestn cestninski zavezanec, in kot tak dolžan zagotoviti, da izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi. V ta namen mora ves čas uporabe cestninske ceste ob prehodu točk cestninjenja spremljati odziv naprave in se ob štirih piskih ali izostanku vsakršnega piska zglasiti na prvem DarsGo servisu v smeri vožnje in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v zvezi s plačilom cestnine. Vse to velja tudi v primeru, če bi bila sporna OBU naprava tudi dejansko povezana v poplačniški sistem plačevanja cestnine. Sam tak način plačila cestnine voznika ne odvezuje spremljanja signalov naprave, in ustreznega odziva nanje.

7Glede očitka, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, višje sodišče pojasnjuje, da sodišče v prekrškovnem postopku ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa utemeljiti njihovo zavrnitev. To je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje storilo. Materialno pravno napačno pa je stališče zagovornice, da bi zaradi pravilne ugotovitve relevantnega dejanskega stanja sodišče moralo zaslišati tudi priče, predlagane v zvezi z zatrjevanim poplačniškim sistemom plačevanja cestnine, menjavo plačilne kartice, delodajalčevim plačevanjem cestnine in odpravljanjem javljanja napake, ki je ni bilo, in s čimer uveljavlja, da se sodišče ni opredelilo do vseh relevantnih navedb in zanje predlaganih dokazov iz zahteve za sodno varstvo. Tudi v primeru, kadar je OBU naprava povezana v poplačniški način plačevanja cestnine, mora cestninski zavezanec, ki jo uporablja (voznik), kljub temu takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverjati pravilnost delovanja OBU naprave in zagotavljati ustrezno plačilo cestnine, po potrebi pa tudi zagotoviti zadostno višino dobroimetja na OBU napravi in pri prehodu točke cestninjenja zagotoviti izvedbo elektronske registracije prehoda v skladu s predpisi. Če zazna premalo dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake. Pri prehodu točke cestninjenja naprava DarsGo zvočno opozori voznika ali je bila cestninska transakcija uspešno izvedena ali ne. Tudi če naprava ne odda zvočnega signala, to pomeni, da cestnina ni bila plačana in da mora stranka obiskati prvi DarsGo servis v smeri vožnje, kjer uredi vse potrebno za plačilo neplačane cestnine in nadaljnje plačevanje le-te. Tako je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bile vse navedbe zagovornice o dogajanju v zvezi s Petrolovimi plačilnimi karticami Magna, v zvezi z obravnavanimi prekrški, nepomembne, enako pa velja glede navedb o hrupu in piskanju v kabini vozila, zato dokazov v zvezi z njimi ni bilo treba izvajati. Če je bilo zaradi hrupa v vozilu slušno zaznavanje zvočnih signalov oteženo oziroma onemogočeno, to cestninskega zavezanca ne odvezuje dolžnosti spremljanja in preverjanja plačila cestnine. V takem primeru bi moral storilec pravilnost delovanja OBU naprave in stanje plačila cestnine preveriti s pritiskom gumba na napravi, ki prikaže status vožnje vozila skozi točko cestninjenja, v ta namen pa po potrebi (v izogib ravnanju, ki bi zmanjševalo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila) vozilo tudi ustaviti (npr. na postajališču). Če je za plačilo cestnine uporabljal OBU napravo, to pomeni, da je bil dolžan spremljati signale, ki jih ta oddaja in se na njih odzvati. Tudi če sam ne more sproti preveriti stanja transakcij, bi storilec vsaj po koncu vožnje ustreznost izvedbe elektronske registracije prehodov, če zaradi hrupa v kabini signalov naprave ne more spremljati, lahko preveril pri delodajalcu.

8Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog zagovornice za izrek opomina namesto globe, ki jo je prekrškovni organ izrekel v predpisani višini. Ob presoji sankcije je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo, da se storilec poklicno ukvarja s prevozi, da je dolžnost poklicnega voznika, da že pred vožnjo zagotovi, da vozilo deluje brezhibno (pri tem iz navedb sodišča izhaja, da se to nanaša na samo delovanje senzorja nivoja hladilne tekočine in storilcu ne očita, da hladilne tekočine ne bi bilo dovolj), med vožnjo po cestninski cesti pa preverja pravilnost delovanja OBU naprave in zagotavlja zadostno količino dobroimetja na njej. Navedb glede višine plače storilca zagovornica ni utemeljila, saj višine plače ni navedla. Neplačana cestnina v višini 31,00 EUR pa ni bila plačana prostovoljno in neodvisno od prekrškovnega postopka. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, na katere je višje sodišče vezano, je to plačilo izvedel prekrškovni organ, ki je po ugotovitvi prekrška ročno dodal manjkajoče cestninske transakcije in katerih plačilo je bilo izvedeno po ponovni aktivaciji OBU naprave v poplačniški način plačevanja cestnine s povezavo z novo Petrol Magna kartico dne 30. 5. 2022, zaradi plačevanja cestnine za nadaljnje vožnje. Ni šlo torej za to, da bi bila izpolnjena predpisana obveznost in ta še pred izdajo plačilnega naloga izpolnjena oziroma škoda poravnana prostovoljno, kar bi bil lahko razlog za izrek opomina na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1. Sicer pa, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, je namen določbe pete alineje petega odstavka 50. člena ZCestn v povezavi s sedmo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn zagotavljanje pogojev za plačevanje cestnine v skladu z zakonom in naknadno plačilo samo po sebi ni podlaga za spremembo globe v opomin ali za njeno znižanje. Predpisana višina globe odraža oceno zakonodajalca o teži kršitve zakona in ki je po njegovi oceni potrebna za dosego namena odvračanja storilcev od kršitev zakona in ni nerazumna za prekrške v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku. Predpisano globo je ob izpolnjenih pogojih mogoče tudi omiliti (šesti odstavek 26. člena ZP-1) ali namesto globe izreči opomin, zaradi česar zatrjevana nesorazmernost v primerjavi z zneskom neplačane cestnine (31,00 EUR), ni podana. Kljub ugotovljeni nizki odgovornosti (nezavestna malomarnost) je tudi po presoji višjega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, da predhodna nekaznovanost in večja količina hrupa v vozilu, upoštevaje še, da gre pri storilcu za poklicnega voznika, ne predstavljajo takih olajševalnih okoliščin, ki bi prekršek delale posebno lahkega in omogočale izrek opomina namesto globe.

9Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zagovornice storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, mora storilec na podlagi določbe 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Pritožbeno sodišče je pri odmeri sodne takse upoštevalo opombo 8.2 in s faktorjem 1,5 pomnožilo znesek sodne takse iz tarifne številke 8212 (zavrnitev zahteve za sodno varstvo) tako, da mora upoštevaje tarifno številko 8111 ZST-1 storilec plačati sodno takso v znesku 600,00 EUR, in sicer v roku in na način, kot bo to navedeno v pozivu za plačilo, sicer bo prisilno izterjana.

¹ Stop lista je v skladu z 11. alinejo prvega odstavka 2. člena Splošnega akta o cestninjenju, ki opredeljuje pomen izrazov v tem aktu, lista naprav DarsGo, ki so uvrščene na seznam naprav DarsGo, s katerimi ni mogoče izvajati postopkov cestninjenja (točka 6.3.2 Splošnega akta o cestninjenju)