VSRS Sklep X DoR 89/2025-6

Revizija se dopusti glede vprašanj:

◦ Ali je stališče sodne prakse v primerih prodaje kmetijskih zemljišč, da se v primeru, ko nepremičnino v lasti sprejemnika ponudbe in nepremičnino, ki se s ponudbo prodaja, ločuje nepremičnina, ki je javno dobro - javna pot, ne izgubi lastnost mejne (sosednje) nepremičnine, moč aplicirati tudi na primere prodaje gozdnih zemljišč?

◦ Ali je pravno dopustno razlikovanje pravnega položaja, ko je sprejemnik ponudbe za prodajo prodajane nepremičnine (so)lastnik nepremičnine, ki meji na prodajano nepremičnino, iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, od pravnega položaja, ko njegovo (so)lastništvo na nepremičnini, ki meji na prodajano nepremičnino, izvira iz drugega pravnega naslova? Oziroma, ali je sodišče v pričujoči zadevi z odrekanjem priznavanja pravne relevantnosti revidentove solastnine oz. skupne lastnine iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, ter njegovega (samostojnega) uresničevanja nadaljnjih upravičenj iz tega naslova, slednjemu kršilo njegovo ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS?

1Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno zavrnilo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper sklep in odločbo Upravne enote Radlje ob Dravi, št. 330-204/2020/66 z dne 22. 9. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-349/2021/5 z dne 14. 1. 2022. Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim odločil, da se za zemljišče na parc. št. 59, k. o. ..., ki je opredeljeno kot gozd, odobri pravni posel, sklenjen s sprejemom ponudbe 21. 10. 2020 med Republiko Slovenijo, ki jo zastopajo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., kot prodajalko in A. A. in B. B. kot ponudnikoma (2. točka izreka), medtem ko je tožnikovo izjavo o sprejemu ponudbe zavrnil (3. točka izreka). Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe in sklepa je Upravno sodišče med drugim pojasnilo, da je napačno tožnikovo stališče, da naj bi se tudi glede prednostne pravice pri nakupu gozda uporabljal Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in s tem povezana sodna praksa. Navedlo je, da v predmetni zadevi ne gre za prodajo kmetijskega zemljišča in tožnik nima statusa kmeta, zato ni mogoče širiti upravičenosti predkupnega upravičenja iz določil Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) na določila ZKZ, saj je ZG specialni predpis glede na ZKZ. Glede tožnikovega uveljavljanja pravic kot člana agrarne skupnosti in pričakovanega solastništva pa je Upravno sodišče pojasnilo, da tožnik za sklenitev pravnega posla za nakup zemljišča in izjavo predkupnega upravičenja kot član agrarne skupnosti, ni imel niti procesne sposobnosti izjavljati volje v imenu agrarne skupnosti, kakor tudi ne v svojem imenu (četudi bi ga sodišče štelo kot skupnega lastnika po pričakovani pravici), saj za to ni imel nikakršnega upravičenja ali pooblastila agrarne skupnosti. Pa tudi če bi tako pooblastilo imel, ne bi mogel predkupnega upravičenja uveljavljati za nakup zemljišča v lastnem imenu.

3Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi treh pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz druge alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP, glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Prvo vprašanje se nanaša na to, kakšen je vrstni red predkupnih upravičencev, ko pri prodaji gozdnih zemljišč prodajano nepremičnino in nepremičnino sprejemnika ponudbe ločuje javna pot, o čemer Vrhovno sodišče še ni odločalo. Drugo pa se nanaša na vprašanje pravne dopustnosti razlikovanja pravnega položaja, ko je sprejemnik ponudbe za prodajo prodajane nepremičnine (so)lastnik nepremičnine, ki meji na prodajano nepremičnino, iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, od pravnega položaja, ko njegovo (so)lastništvo na nepremičnini, ki meji na prodajano nepremičnino, izvira iz drugega pravnega naslova.

6Ker sta vprašanji relevantni tudi za druge podobne primere, je pravilnost njune razlage širše pomembna. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se bo v okviru dopuščenih vprašanj lahko opredelilo do v predlogu izpostavljenih dilem. Odgovor na dopuščeni pravni vprašanji je torej pomemben za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

7V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).