VSRS Sklep I Up 154/2025

I. Pritožba zoper sklep (I. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sodbo (II. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper pisno opozorilo Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljevanju AVP), št. 60401-98/2020/4 z dne 14. 10. 2020 (v nadaljevanju pisno opozorilo), ki je bilo tožniku sporočeno zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju dokumentacije učitelja vožnje na podlagi Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi. Sodišče prve stopnje je s sodbo (II. točka izreka sodbe in sklepa) v isti zadevi zavrnilo tožbo zoper dokončni sklep AVP, št. 60401-98/2020/7 z dne 18. 1. 2021, s katerim je AVP zavrgla tožnikovo pritožbo zoper prej navedeno pisno opozorilo.

2Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je vložil pritožbo zaradi kršitve pravil postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Predlaga, naj Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje oziroma, da vsebinsko odloči o tožbenih ugovorih.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožnik je v pritožbi sicer navedel, da izpodbija sodbo, vendar iz vsebine izhaja, da izpodbija tako sodbo kot tudi sklep, ki ju je v zadevi sprejelo sodišče prve stopnje. Ne glede na formulacijo tožbenega predloga je zato zaradi varstva pravice do učinkovitega pravnega sredstva štelo, da je pritožnik vložil tako pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) kot tudi sodbo, s katero je sodišče prve stopnje njegovo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa).

K I. točki izreka

5Pritožba ni utemeljena.

6Upravno sodišče je v obravnavanem primeru pritožnikovo tožbo zoper pisno opozorilo s svojim sklepom (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča samo, če tako določa zakon (npr. 5. člen ZUS-1). To pomeni, da v upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v pravni položaj tožnika.

8Izpodbijano opozorilo AVP ne sodi med akte, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, saj ne gre za niti za upravni akt v formalnem smislu (ni izdan v obliki upravne odločbe oziroma v upravnem postopku ali drugem postopku izdaje upravnega akta), niti po vsebini ne spreminja pravnega položaja osebe, na katero je naslovljeno. Kot pravilno utemeljuje sodišče prve stopnje, se lahko pravne posledice pojavijo šele v primeru, če je izdanih več pisnih opozoril, na podlagi katerih se izvede upravni postopek in izda upravna odločba (četrti odstavek 20. člena Zakona o voznikih, ZVoz-1).¹ Tako odločbo pa je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi in sodnem varstvu v upravnem sporu, v katerem se lahko presoja tudi pravilnost in zakonitost prej izdanih opozoril. Navedeno izhaja tudi iz stališč tožene stranke. S tem naslovniku opozorila ni odvzeto sodno varstvo zoper v njem navedene ugotovitve, temveč je le odloženo do (morebitnega) nastopa pravnih posledic na podlagi kasneje izdanega upravnega akta (na podlagi 12. člena ZVoz-1).

9Na drugačno odločitev glede izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zoper pisno opozorilo ne morejo vplivati pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje nezakonitost pisnega opozorila (bodisi iz materialnopravnih ali procesnopravnih razlogov), saj zaradi neizpolnjenosti teh procesnih predpostavk in zavrženja tožbe do vsebinske presoje pravilnosti pisnega opozorila ne more priti.

10Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene, podani pa niso niti razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

11Pritožba ni dovoljena.

12V obravnavani zadevi ne gre za nobeno izmed situacij, v katerih bi bila po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 dovoljena pritožba zoper izpodbijano sodbo, s katero je bila tožba zoper sklep AVP zavrnjena (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa), kot je to v pravnem pouku tudi pravilno navedlo sodišče prve stopnje. Navedena sodba je postala pravnomočna, zoper takšno sodbo pa je v upravnem sporu dopustna le revizija (83. člen ZUS-1).²

13Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zoper sodbo zavrglo.

¹ Ta med drugim določa, da javna agencija na podlagi ugotovitev pri strokovnem nadzoru, obvestil inšpektorata, pristojnega za promet, in policije, pooblaščeni organizaciji odvzame pooblastilo ali izbriše šolo vožnje iz registra šol vožnje, če ugotovi, da so mu bila (subjektu iz drugega odstavka tega člena) izdana tri ali več kot tri pisna opozorila v obdobju zadnjih dveh let.
² Glej že sklep Vrhovnega sodišča I Up 543/2008 z dne 12. 3. 2009 in druge.