VSL Sodba II Cpg 425/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti pritožbene stroške tožeče stranke v višini 153,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od izteka roka za izpolnitev obveznosti.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči v roku 8 dni plačati 255,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: 40,28 EUR od 23. 12. 2022 dalje do plačila, 62,91 EUR od 25. 1. 2023 dalje do plačila, 68,79 EUR od 25. 2. 2023 dalje do plačila, 44,81 EUR od 23. 3. 2023 dalje do plačila in 38,91 EUR od 25. 4. 2023 dalje do plačila (I.) ter ji v roku 8 dni naložilo plačilo stroškov postopka v višini 352,66 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (II.).

2Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne. Zahteva povrnitev stroškov sodne takse.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Trdi, da je v celoti neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6Iz nosilnih razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da med strankama ni sporno, da je tožena stranka lastnica posameznih delov stavbe z ID znaki 000-0000-232, 000-0000-229 in 000-0000-228 na naslovih A. 5 in B. 7, C. Tožeča stranka je upravnik navedenih delov stavb na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovne stavbe na naslovu A. 5, B. 7 v C., z dne 29. 7. 2014. Na tej podlagi je v obdobju od decembra 2022 do aprila 2023 toženi stranki izdala pet razdelilnikov, s katerimi ji je obračunala stroške upravljanja in obratovanja stavbe, tožena stranka pa jih ni poravnala v celoti, temveč le delno. Tožeča stranka zato od tožene zahteva plačilo neplačanih obveznosti in sicer stroškov toplotnega ogrevanja po vseh vtoževanih razdelilnikih, po razdelilniku št. 4 (9990038126597) pa poleg plačila stroškov ogrevanja terja še plačilo stroškov rezervnega sklada v višini 1,77 EUR. Tožeča stranka trdi, da je račune dobavitelja toplotnega ogrevanja (D. d. o. o.) plačala iz lastnih sredstev, zaradi česar je prišlo do prenosa terjatve dobavitelja na tožnico na podlagi subrogacije (275. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Trdi tudi, da je bila z založitvijo lastnih sredstev za toženo stranko prikrajšana, tožena pa obogatena, zato njihovo povračilo zahteva tudi na podlagi verzije (197. člen OZ).

7Pravno podlago za odločanje o zahtevku poleg določil OZ in Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), predstavljajo določbe Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovne stavbe na naslovu A. 5, B. 7, v C. z dne 29. 7. 2014.¹

8Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni upoštevalo njenega ugovora, da tožeča stranka ni dala trditvene podlage kako je prišla do vtoževanih zneskov, zaradi česar se do tega ni mogla opredeliti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo,² da je iz Priloge št. 1 razvidno koliko je znašal obračun stroškov tožene stranke na mesec, v kakšni višini jih je poravnala in kakšen je ostal neporavnani del (saldo). Nadalje sledi ugotovitev sodišča, da je specificirane razdelilnike in račune tožeča stranka vključila v svojo trditveno podlago, kjer so pregledno in celovito navedeni vsi podatki za hitro in enostavno preveritev vtoževanih terjatev, med drugim tudi ključ delitve stroškov in relevantni podatki za uporabo ključa za enote tožene stranke.³ Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno prerekala ne računov dobaviteljev, ne ključev delitve stroškov, ne drugih podatkov za izračun vtoževanih stroškov in ne deležev, ki po teh kriterijih odpadejo nanjo. Skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP je sodišče ta dejstva pravilno štelo za priznana.

9Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina kako je prišla do vtoževanih zneskov utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.

10Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek pritožnice, da se neprerekane trditve štejejo za resnične pod pogojem, da so trditve tožeče stranke sklepčne. Sklepčnost pomeni, da iz strankinih trditev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Iz trditev tožeče stranke je moč ugotoviti koliko je znašal obračun stroškov tožene stranke na mesec, v kakšni višini ga je že poravnala in kakšen del stroškov je ostal neporavnan (Priloga 1). Tožeča stranka je pojasnila koliko znaša posamezen strošek za celotno stavbo in pojasnila ključ delitve oziroma na kakšen način je razdelila stroške med posamezne etažne lastnike,⁴ kar je enostavno preverljivo tudi iz priloženih razdelilnikov.⁵ Iz njenih trditev izhaja, da je vse vtoževane stroške tožeča stranka dobavitelju v celoti poravnala, kar ne nasprotuje predloženim potrdilom o prejemu plačil.⁶ Tožeča stranka je zato po presoji sodišča jasno pojasnila način delitve in obračun stroškov iz razdelilnika. Navedla je tudi vse podatke, ki omogočajo preizkus izračuna in dopolnitvi tožbe priložila obsežne listinske dokaze, ki potrjujejo njene navedbe. Trditve tožeče stranke so sklepčne in potrjujejo materialnopravno utemeljenost zahtevka, zato sklicevanje pritožnice na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 615/2009, ni ustrezno. Poleg tega pa je tožena stranka ugovor sklepčnosti trditev tožeče stranke prvič podala v pritožbi in ga ni z ničemer konkretno utemeljila.

11Pritožbenih navedb glede dejstev, da se višine vtoževanih terjatev za dobavo toplote ne da preizkusiti, ker tožnik ne razkrije skupne površine vseh posameznih delov stavbe, sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP ni obravnavalo. Poleg tega v postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka glede tega ni podala nobenega ugovora, zato je sodišče prve stopnje pravilno trditve glede višine vtoževanih terjatev štelo za neprerekane. Iz istega razloga sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb v zvezi s plačilom zneska 1,77 EUR, ki se nanaša na rezervni sklad. V zvezi s tem je tožena stranka pred sodiščem prve stopnje zgolj pavšalno navedla, da je ta znesek že poravnala, kar naj bi izhajalo iz priloženih bančnih izpiskov. Brez konkretnih navedb stranke pa sodišče ni dolžno samo iskati po predloženih bančnih izpiskih in ugotavljati ter preračunavati iz katerega zneska naj bi izvedeno plačilo izhajalo.

12Pritožnica sodišču očita, da je v 17. točki oprlo sodbo na ugotovitev, da je tožnik v tem postopku vtoževal manjše zneske, kot izhajajo iz razdelilnikov, za kar nima podlage v procesnem gradivu. Sodišče je v 17. točki obrazložitve pojasnilo, da je tožnica navedla kakšen del vsakega računa je tožena stranka že plačala in ta znesek odštela, česar tožena stranka ni prerekala. Torej nikakor ne drži, da za takšno ugotovitev ni podlage v procesnem gradivu. Te trditve je tožeča stranka jasno podala v dopolnitvi tožbe, kjer je obrazložila zakaj in na kakšen način je prišla do vtoževanega zneska. Pojasnila je, da iz Priloge 1 izhaja kakšen je celotni obračunani strošek (BREME), koliko je tožena stranka že poravnala (DOBRO) in kolikšen del je še neporavnan (SALDO). Nobene od navedenih postavk tožena stranka med postopkom na prvi stopnji ni konkretno prerekala, predvsem pa ni nasprotovala trditvam o delnih plačilih računov in poračunavanju kot ga je navajala tožeča stranka, zato jim je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.

13Glede predloga tožene stranke, da naj se zaradi zamenjave sodnice opravi poizvedba skladno s 345. členom ZPP, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je predlog tožene stranke povsem pavšalen, pritožnica pa niti ne trdi, da bi bile zaradi zamenjave sodnice v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka (drugi odstavek 345. člena ZPP), zato predlogu ni ugodilo.

14Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT kar ob vrednosti spornega predmeta 255,70 EUR znaša 250 točk in materialni stroški (11. člen OT) v višini 2%, kar skupaj znaša 153,00 EUR. Tožena stranka jih mora povrniti v roku 8 dni od prejema sodbe (četrti odstavek 458. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 313. člena ZPP) sicer ji dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne od poteka navedenega roka do plačila.

¹ Priloga A14 sodnega spisa.
² 13. točka obrazložitve sodbe.
³ Prva pripravljalna vloga - dopolnitev tožbe, ki jo je sodišče prejelo dne 18. 4. 2024.
⁴ Vrednost DDV je (A/C)*B.
⁵ Priloge A8 do A17 sodnega spisa.
⁶ Priloge A19 do A24 sodnega spisa.