VSC Sklep PRp 169/2025

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se storilcu skupni znesek neplačane globe v višini 1.750,00 EUR, po dveh odločbah o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), št. DT 71011-4715/2018-4 z dne 9. 1. 2019 v višini 850,00 EUR in št. DT 71011-463/2019-4 z dne 1. 3. 2019 v višini 900,00 EUR, ki se ni mogel izterjati po pravilih upravne izvršbe, izvrši tako, da se določi 8 dni zapora.

2Uvodoma navedeni sklep s pravočasno pritožbo izpodbija storilec, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in prosi za obročno plačilo globe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5Prvi odstavek 20.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 EUR, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 EUR globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 EUR.

Ob tem, ko iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da upravna izvršba v zvezi z izterjavo glob po v izreku navedenih odločb FURS ni bila uspešna (storilec nima odprtega TRR, ni zaposlen, nima terjatev do tretjih, nima vrednostnih papirjev ali rubljivih premičnin), da znaša seštevek glob nad 1.000,00 EUR, posamezne globe pa so višje od 300,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani pogoji za izvršitev skupnega zneska neplačanih glob z določitvijo nadomestnega zapora po prvem odstavku 20.a člena ZP-1.

6V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče že odločalo in v sklepu Prnz 34/2023 z dne 27.5.2024 storilcu določilo 18 dni nadomestnega zapora. Sklep je pritožbeno sodišče razveljavilo s sklepom PRp 123/2024 dne 10.7.2024. V ponovnem odločanju je prvostopenjsko sodišče za razjasnitev vprašanja, ali je storilec, glede na njegovo zdravstveno stanje, zmožen nastopiti prestajanje nadomestnega zapora (torej glede vprašanja sorazmernosti in pravičnosti ukrepa), angažiralo izvedenca sodne medicine. Storilec je namreč v svoji izjavi tekom postopka navajal, da ni zaposlen in da okreva po srčnem infarktu, ki ga je doživel leta 2022, dne 4.1.2023 pa je bil operiran v bolnišnici Maribor, kjer so mu naredili tri srčne obvode, glede česar je priložil tudi zdravstveno dokumentacijo.

7Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca za sodno medicino, prof. dr. A. A., pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da je nadomestni zapor v konkretnem primeru sorazmeren in pravičen ukrep. Po preučitvi storilčeve zdravstvene dokumentacije in pregledu storilca, je namreč izvedenec podal mnenje, da je storilec zmožen za prestajanje nadomestnega zapora, da pa sicer ne more z zanesljivostjo zagotoviti, da ne bi prestajanje nadomestnega zapora za 53 letnega storilca po premostitveni operaciji venčnih arterij (v letu 2023) vplivalo na poslabšanje zdravstvenega stanja. Po mnenju izvedenca je storilčevo zdravstveno stanje takšno, da bi lahko prestal 18 dni v nadomestnem zaporu (torej celotno dolžino nadomestnega zapora, kot je bila določena v razveljavljenem sklepu prvostopenjskega sodišča, Prnz 34/2023 z dne 27.5.2024). Izvedenec je prav tako ugotovil, da bi krajše trajanje nadomestnega zapora nedvomno vplivalo na zmanjšanje možnosti nastopa poslabšanja zdravstvenega stanja, ki je predvsem pri srčno žilnih bolnikih lahko nenadno, nenapovedano in večkrat usodno. Storilec na podano izvedensko mnenje ni podal pripomb (tako tč. 6 izpodbijanega sklepa).

8Glede na navedeno mnenje se tudi pritožbenemu sodišču ne pojavlja dvom v to, da je ukrep nadomestnega zapora primeren in sorazmernem ukrep, upoštevaje zlasti, da bi po mnenju izvedenca lahko prestal celo 18 dni nadomestnega zapora. Upoštevaje tretji odstavek 20.a člena ZP-1, ki, ob upoštevanju predpisanih pogojev, omogoča sodišču znižanje števila dni nadomestnega zapora, pa je prvostopenjsko sodišče povsem ustrezno, glede na zaključke izvedenca, da bi krajše trajanje nadomestnega zapora nedvomno vplivalo na zmanjšanje možnosti nastopa poslabšanja zdravstvenega stanja, znižalo število dni zapora in namesto 18 dni, določilo 8 dni zapora.

9Zgoraj povzetih odločilnih dejstev pritožba ne problematizira, temveč pritožnik navaja zgolj, da se njegovo zdravstveno stanje slabša, da čaka na dodatne preglede in da prosi za plačilo globe na obroke (50,00 EUR mesečno). Vendar pa pritožnik k pritožbi ni priložil prav nobene zdravstvene dokumentacije, ki bi izkazovala naknadno slabšanje njegovega zdravstvenega stanja, ki tudi po oceni izvedenca ni takšno, da bi mu onemogočala prestajanja nadomestnega zapora (celo v trajanju 18 dni). Na izvedensko mnenje pa storilec, kljub temu, da mu je bila ta možnost dana, ni podal pripomb. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ob povzetem mnenju sodnega izvedenca storilcu za izvršitev neplačanega zneska glob določilo 8 dni zapora, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, pritožnik pa s podanimi pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

10Glede storilčeve prošnje za obročno plačilo globe pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192a-192č člena ZP-1, storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno). Če storilec namreč pred začetkom izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v celoti, se nadomestni zapor ne izvrši, če jo plača delno, pa se izvrši le sorazmerni del nadomestnega zapora, o čemer sodišče izda poseben sklep. Če storilec po začetku izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v znesku, ki dosega ali presega neprestani del nadomestnega zapora, se izvrševanje nadomestnega zapora takoj ustavi, storilcu pa se morebiten znesek globe, ki jo je pred plačilom odslužil z nadomestnim zaporom, vrne (drugi odstavek 192. c člena ZP-1).

11Pritožbeno sodišče je vsled navedenemu pritožbo storilca na podlagi petega odstavka 192.č člena ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12Ker je iz podatkov spisa razvidno, da izvršba zoper storilca ni bila uspešna in glob ni bilo mogoče izterjati, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.