20.a člen ZP-1

Prvostopenjsko sodišče je storilčevo (sicer prepozno) izjavo po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora štelo kot pravočasno, saj se je do navedb storilca v izjavi vsebinsko opredelilo. Čeprav je bilo sodišču prve stopnje znano, da ima storilec zdravstvene težave, ki bi jih nadomestni zapor lahko poslabšal (saj je to navedel v izjavi), ni postopalo po določbi desetega odstavka 192.a člena ZP-1. Le na podlagi tako dopolnjenega postopka bi lahko sodišče, upoštevajoč storilčeve navedbe v izjavi (ki jo je sodišče štelo kot pravočasno), presodilo, ali je nadomestni zapor v obravnavanem primeru glede na okoliščine obravnavanega primera (storilčevo zdravstveno stanje) sorazmeren in pravičen ukrep. Višje sodišče je, upoštevajoč storilčeve navedbe glede njegovega zdravstvenega stanja (ki jih je uveljavljal že v izjavi po prejemu obvestila, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora), ki so nedvomno podprte s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom storilčeve zdravnice, A. A., dr. med. spec. psihiatrije iz zasebne specialistične ambulante, ugotovilo, da določitev nadomestnega zapora storilcu glede na okoliščine konkretnega primera n

Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno).

Pritožnik k pritožbi ni priložil prav nobene zdravstvene dokumentacije, ki bi izkazovala naknadno slabšanje njegovega zdravstvenega stanja, ki tudi po oceni izvedenca ni takšno, da bi mu onemogočala prestajanja nadomestnega zapora (celo v trajanju 18 dni). Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ob povzetem mnenju sodnega izvedenca storilcu za izvršitev neplačanega zneska glob določilo 8 dni zapora, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, pritožnik pa s podanimi pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

Ker pravna oseba umetna tvorba in prekrška sama ni zmožna storiti, temveč prekršek stori v njenem imenu in za njen račun njena odgovorna oseba, lahko pri presoji obstoja posebnih olajševalnih okoliščin upoštevajo le tiste posebne olajševalne okoliščine, ki so v času storitve prekrška obstajale na strani storilca odgovorne osebe, vendar to stališče v okoliščinah konkretnega primera ne more biti uporabljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za pravno osebo kot umetno tvorbo, temveč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost samostojnega podjetnika, samostojni podjetnik pa je kot fizična oseba nedvomno zmožen storiti določen prekršek. V obravnavani zadevi je ključnega pomena to, da je storilka opustila dolžno nadzorstvo nad zaposlenimi delavci in ni preverjala, ali so delavci dejansko seznanjeni z okrožnicami ter pravili pri prodaji nevarnih snovi, kar dejansko predstavlja njen lastni prispevek k temu, da je pri njej zaposlen delavec storil očitani mu prekršek.

Nadomestni zapor ni institut za odpustitev oziroma omilitev globe, ampak je način izvršitve globe. V danem primeru obvestilo in sklep zajemata le tiste neplačane in neizterljive globe, katerih seštevek ne presega zneska 3.000,00 EUR, ki se na podlagi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 lahko izvrši z največ 30 dni nadomestnega zapora, presežek neplačanih in neizterljivih glob pa ni predmet izpodbijanega sklepa in zato tudi ne tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče postopa po določbah 192.č člena ZP-1. Izvrševanje se je začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka 44. člena ZP-1 in se v skladu s četrtim odstavkom 44. člena v zvezi s petim odstavkom 20.a člena ZP-1 lahko izvršuje do poteka zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.

Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1. Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Ker storilec v določenem roku ni odgovoril na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavil, je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegovo zaslišanje ni potrebno in je v skladu z določbami ZP-1 o predlogu odločilo brez zaslišanja storilca, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo v času odločanja. Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 7.180,00 EUR nadomestilo z 72. dnevi zapora.

Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika. Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.

Pristnost dokazov o vročitvi pisanja (vročilnice oziroma obvestila organu o vročitvi) je mogoče ovreči le s konkretnimi trditvami o razlogih za neverodostojnost (npr. da zapis na vročilnici oziroma obvestilu organu o vročitvi ni resničen oziroma je pomanjkljiv) in s predlaganjem dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel. Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,

Glede na veljavna določila ZP-1 lahko storilec zaprosi za opravljanje del v splošno korist v dveh fazah postopka: po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe (kot je naveden v posamični odločbi o prekršku) ter po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.

Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju . S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče. Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.

Cenzus 300,00 EUR, ki se kot formalni pogoj zahteva za odobritev dela v splošno korist, se lahko doseže tudi z enotno globo, izrečeno z eno odločbo za več prekrškov v steku, ni pa mogoče vanj všteti glob in stroškov, izrečenih z večimi odločbami o prekršku. Ta cenzus se zahteva ne glede na to, ali bi storilka glede na svoje prihodke sicer bila upravičena do nadomestitve po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Po določbi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 se nadomestni zapor lahko odredi le, če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamičen plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000,00 EUR, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe.