18. člen ZP-1

Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno).

Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.

Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.

ZP-1 kot materialnopravni in procesnopravni predpis, ki ureja pravo o prekrških, ne predvidi izdaje procesnih sklepov za odločitev, da se ne vrne zasežena stvar; temveč sodišče odloči s sodbo, v kateri pojasni odločitev za nevrnitev predmetov in za izrek stranske sankcije. Tržni inšpektor je ravnal v skladu s pooblastili, kot mu jih določa ZTI, ko je ugotovil sum storitve prekrška po ZT-1 in je sestavil zapisnik ter zasegel predmete in izdal potrdilo o zaseženem blagu, nato pa je v obdolžilnem predlogu tudi predlagal, da se pravni osebi skladno z 25. členom ZP-1 izreče stranska sankcija odvzema (zaseženih) predmetov. Pravna oseba je bila v vabilu (za podajo pisnega zagovora ali podajo zahteve za ustno zaslišanje) opozorjena, da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogla uveljavljati; med taka dejstva pa sodijo dejstva, ki so pomembna za odločitev o odgovornosti za prekršek kot tudi dejstva in okoliščine za odmero sankcij. V postopku o prekršku ni možna oprostitev plačila stroškov postopka pravni osebi; o predlogu za obročno plačilo globe pa odlo

Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.

ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.

Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 ne izhaja, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo polovične globe. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem. Glede na povedano tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato davčni izvršbi neutemeljeno ugovarja iz razloga, češ da je sporni znesek že poravnal.

Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.

Storilec lahko vloži predlog za obročno plačilo globe do poteka roka za plačilo globe.

Tožnica je prošnjo za odložitev nastopa prestajanja kazni uklonilnega zapora in predlog za obročno odplačevanje globe vložila po poteku rokov, določenih v ZIKS-1 in ZP-1, zato v obravnavani zadevi očitno nima verjetnega izgleda za uspeh.

Storilec lahko predlaga obročno plačilo globe najpozneje do poteka roka za plačilo globe.

Rok v katerem mora prekrškovni organ sodišču podati obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je prekluzivni rok. To pomeni, da ga prekrškovni organ lahko poda le v navedenem roku, skupaj z obdolžilnim predlogom.

Tožnik bi moral zahtevek za obročno plačilo globe (odlog globe) nasloviti na organ, ki je izdal odločbo o plačilu, ne pa na davčni organ, ki po Zakonu o prekrških nima te pristojnosti odločanja.

Zakonski pogoji za ravnanje v skrajni sili niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker je imel obdolženec v zgolj z njegove strani zatrjevani situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, vso možnost nastalo nevarnost odvrniti tudi drugače, in sicer s klicem na številko klica v sili, npr. 112, kjer bi mu bila nudena ustrezna medicinska pomoč, ne pa da se je v takem, po njegovi oceni celo življenjsko ogrožajočem, stanju, odločil še za vožnjo motornega vozila, ki že po naravi stvari od voznika terja popolno fizično sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, pri tem pa tudi vedel, da je pred tem užival alkoholne pijače.

V predmetni zadevi je potrebno upoštevati 1. odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, sankcijah in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilca za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1, saj ZP-1 v 1. odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno 2. odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke. V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZP-1 je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17.

Uklonilni zapor je sredstvo, s katerim naj se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor.

V sedanjem ZP-1 je edini pogoj za določitev plačila globe v obrokih ta, da globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1 (za posameznika 40,00 EUR). Določila o roku za plačilo globe veljajo tudi za stroške postopka.

Plačila globe za šest mesecev, kot predlaga obdolženi,ni mogoče odložiti, lahko pa obdolženec do izteka roka za plačilo globe sodišču predlaga, da globo plača v obrokih.

Višje sodišče je ocenilo, da storilec globe ni sposoben plačati, zato je predlogu storilca ugodilo in odločilo, da se globa nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti v trajanju 135 ur. S tem v zvezi je pozvalo Center za socialno delo K., da sodišču v 30 dneh sporoči organizacijo, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog (4. odst. 202.c čl. ZP-1), da bo lahko izdan ustrezen sklep. Dne 18. novembra 2009 je višje sodišče prejelo obvestilo Centra za socialno delo K., iz katerega izhaja, da je storilec dne 11. novembra 2009 na zapisnik izjavil, da je bil seznanjen z namenom vabila, da so mu bile izvajalske organizacije predstavljene, vendar bi kazen rad poravnal na obroke. Glede na takšno ravnanje storilca se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti zato je višje sodišče njegovo pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.

Zmotna je pritožnikova razlaga določbe drugega odstavka 18. čl. ZP-1. Po navedeni zakonski določbi lahko storilec, če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. čl., najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih. Takšna zakonska določba je glede roka, v katerem je mogoče predlagati obročno plačilo globe, nedvoumna. Predlog je mogoče vložiti le do izteka roka, v katerem bi moral storilec globo plačati, to pa je v 30 dneh po pravnomočnosti prej citirane sodbe. Ker je storilec ta rok zamudil, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je storilčevo vlogo, da se mu dovoli obročno plačilo globe, kot prepozno vloženo zavrglo, pravilna.