VSL Sklep IV Cp 1167/2025

I. Pritožbama se delno ugodi, tako da se izpodbijani sklep spremeni:

- v prvi alineji 1. točke izreka sklepa tako, da se ta po spremembi glasi:

"- enkrat tedensko popoldan ob sredah oziroma po dogovoru staršev na drug dan popoldan med tednom, upoštevaje pri tem želje, potrebe in obveznosti mld. hčerk, ko oče po službi hčerki prevzame na domu matere ali drugem predhodno dogovorjenem mestu in ju na dom matere vrne najkasneje do 20.00 ure, (krajši stik);"

- v 5. točki izreka sklepa tako, da je nasprotni udeleženec dolžan preživnino nakazati/nakazovati na osebni račun predlagateljice, odprt pri banki A., d. d., št. SI56 ...

II. V ostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in pritožba predlagateljice zavrneta in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnika krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se režim stikov mld. hčerk B. B. in C. B. z očetom, nasprotnim udeležencem, dogovorjen v 2. tč. delne sodne poravnave II N 410/2022, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v ... dne 24. 5. 2022, spremeni na način, da stiki potekajo: enkrat tedensko popoldan, ko oče po službi hčerki prevzame na domu matere ali drugem predhodno dogovorjenem mestu in ju na dom matere vrne najkasneje do 20.00 ure, skladno s sprotnim dogovorom med staršema, upoštevaje pri tem želje, potrebe in obveznosti mld. hčerk (krajši stik); vsako drugo soboto in nedeljo od 9.00 do 19.00 ure, pri čemer oče hčerki prevzame na domu matere in ju tja tudi vrne (daljši stik); preko telefonskih in video klicev mld. hčerk z očetom; v primeru bolezni mld. hčerk (visoka temperatura ali hujša bolezen) se stik ne izvede, pri čemer mati očeta o bolezenskem stanju predhodno obvesti preko elektronskega sporočila, stik pa se nadomesti z dnevom, ki ga starša naknadno uskladita in dogovorita ob upoštevanju želja, potreb in obveznosti mld. hčerk (1. točka izreka). Režim stikov iz 1. točke sklepa velja tudi v času praznikov, medletnih in poletnih šolskih počitnic, pri čemer se stiki v tem času ne izvedejo, ko sta mld. hčerki na počitnicah z materjo, taborih ali drugih šolskih in izvenšolskih aktivnostih, mati pa očeta o teh odsotnostih predhodno obvesti preko elektronskega ali sms sporočila. Drugi in dodatni stiki mld. B. B. in mld. C. B. z očetom med prazniki, medletnimi in poletnimi počitnicami lahko potekajo na pobudo hčerk ter v skladu s sprotnim dogovorom z očetom in materjo, upoštevaje pri tem želje, potrebe in obveznosti mld. hčerk (2. točka izreka). Glede preživnine je sodišče odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici iz naslova neizpolnjene preživninske obveznosti za mld. B. B. plačati za čas od vložitve predloga (9. 3. 2020) do vključno marca 2025 znesek 6.277,50 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, od vključno aprila 2025 dalje pa je dolžan za mld. B. B. plačevati preživnino v višini 270 EUR mesečno, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka). Za mld. C. B. pa je nasprotni udeleženec dolžan za čas od vložitve predloga (9. 3. 2020) do vključno marca 2025 iz naslova neizpolnjene preživninske obveznosti plačati 5.787,50 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, od aprila 2025 dalje pa je za mld. C. B. dolžan plačevati preživnino v višini 230 EUR mesečno, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka). Preživnino je dolžan nakazovati na osebni račun predlagateljice, odprt pri banki D., d. d., št. SI56 ... do prve uskladitve preživnin, nato pa naprej v usklajenih zneskih (5. točka izreka). Kar sta udeleženca zahtevala drugače ali več (glede drugačnih stikov ali preživnine), je sodišče zavrnilo (6. točka izreka). Odločilo je še, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (7. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca.

3Predlagateljica se pritožuje zoper sklep iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu predlogu z dne 8. 4. 2024 oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nepravilna, ker sodišče ni pravilno ocenilo vseh izvedenih dokazov in pri dokazni oceni ni ustrezno upoštevalo procesnih dejanj predlagateljice. Nepravilno in neustrezno je ocenilo potrebe mld. deklic in preživninske zmožnosti zavezancev ter nepravilno določilo režim izvrševanja stikov. Med postopkom je bilo glede stikov izdanih več začasnih odredb, prav tako je bila sklenjena delna sodna poravnava. Tekom postopka so se pri deklicah, zlasti pri B. B., pričele pojavljati stiske in znaki anksioznosti, posledično sta deklici začeli odklanjati stike z očetom, od maja 2023 se neposredni stiki ne izvajajo več, ampak se izvajajo le stiki preko aplikacije viber. Nasprotni udeleženec po razhodu ni bil aktivneje vključen v vzgojo in izobraževanje deklic, ni se udeleževal roditeljskih sestankov, govorilnih ur, ni se odzival na povabila na plesne nastope. Odklonil je B. B. prošnjo za pomoč pri prevozih na plesne treninge. Sodna izvedenka je ugotovila, da je nasprotni udeleženec rigidnejši in težko spusti svoja stališča in težje prisluhne čustvenim potrebam deklic, ki jih doživlja kot upore. Navedenega sodišče pri določitvi stikov ni v zadostni meri upoštevalo. Pri odločanju o stikih je temeljno vodilo korist otroka, česar sodišče ni upoštevalo. Svoje čustvene stiske glede izvajanja stikov sta deklici zaupali tudi zagovornici pri Varuhu človekovih pravic. Ko so se stiki izvajali, je bil oče veliko odsoten in sta bili primorani biti z njegovimi starši. Sodišče ni upoštevalo, da je oče od kraja bivališča deklic oddaljen 60 km oz. 45 minut vožnje, kar bo znatno otežilo izvajanje krajšega tedenskega stika. Sodišče je navedlo, da naj bi si nasprotni udeleženec želel stikov, ni pa upoštevalo, da jih že od maja 2023 ne izvaja, krivdo za to je poskušal naprtiti predlagateljici. Deklici ne izražata želje po stikih, predvsem ju je zmotilo, da sta bili med stiki večino časa v varstvu pri njegovih starših, oče pa se z njima ni ukvarjal. Glede na to bi upoštevaje korist otrok sodišče moralo deklicama omogočiti prehodno obdobje, v katerem se bodo stiki ponovno in čim bolj naravno vzpostavili. Deklici sta jasno izrazili svojo voljo do izvrševanja stikov z očetom, ki je starša in sodna oblast ne smejo prezreti. Želji deklic, da se stiki izvajajo po dogovoru, sodišče ni sledilo, svoj odmik od volje deklic pa je le pavšalno obrazložilo.

Sodišče je nepravilno in neustrezno ocenilo potrebe deklic, svojih ugotovitev pa ni ustrezno obrazložilo. Mld. B. B. je nadarjena plesalka, ki plesnim treningom in tekmovanjem posveča veliko časa, zato ni nobenega dvoma, da v zvezi s tem nastajajo dodatni stroški. Predlagateljica je v vlogah z dne 8. 4. 2024 in 9. 9. 2024 ustrezno izkazala, da poleg vadnine plačuje tudi stroške plesnih rekvizitov, prijavnin na tekmovanja, plesnih priprav, članarine pri plesni zvezi itd., zaradi česar je strošek iz tega naslova v mesečni višini 75 EUR potreben. Sodišče je iz naslova prevozov na treninge in druge prevoze priznalo za vsako deklico znesek 20 EUR mesečno, vendar B. B. na plesni krožek v ... hodi trikrat tedensko, C. B. pa dvakrat tedensko, pri čemer se termini treningov za deklici ne pokrivajo, prav tako predlagateljica deklici vozi na tekmovanja in plesne produkcije. Ocenjen strošek iz naslova prevozov v višini 20 EUR je zato prenizek. Prav tako bi sodišče kot potreben strošek moralo priznati strošek letnega dopusta v višini 35 EUR mesečno ter upoštevati, da nasprotni udeleženec že od maja 2023 ne izvaja stikov in deklic v tem obdobju ni odpeljal na počitnice ali izlet.

Napačna je tudi ocena preživninskih zmožnosti udeležencev. Sodišče ni upoštevalo, da so očetove preživninske zmožnosti bistveno boljše od materinih, ker poleg redne službe opravlja še delo ... sodnika, za kar prejema dodatno plačilo v gotovini. Deklici noči ne bosta preživljali pri očetu, pri očetu bosta, kolikor se bodo stiki izvajali, le 4 dni v mesecu, ves preostali čas pa pri predlagateljici, ki ves čas od razhoda skrbi zanju, ju vozi na treninge, je na bolniški in ju vozi k zdravniku, skrbi za šolske obveznosti. Vsakodnevno delo in skrb za deklici je na predlagateljici, medtem ko takšnih obremenitev nasprotni udeleženec nima in jih tudi ne bo imel, saj se stiki že dve leti ne izvajajo. Predlagateljica ima tudi zato manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek iz naslova opravljanja kozmetičnih storitev. Ker nasprotni udeleženec poleg redne službe opravlja še delo ... sodnika ter promocijske dejavnosti družbe E., d. o. o., za dodatno delo pa prejema plačilo v gotovini, kar je potrdila predlagateljica, ter v zameno prejema tudi športno opremo višjega cenovnega razreda, je podana podlaga za razporeditev preživninskega bremena v razmerju 70 (oče) - 30 (mati).

Predlagateljica še opozarja, da je v izpodbijanem sklepu po pomoti naveden njen TRR, ki ne obstoji več, namesto pravilnega TRR, ki ga ima predlagateljica pri banki A., št. SI 56 ...

4Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper sklep iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je nenavadno, da je sodišče določilo stike v manjšem obsegu, kot je to predlagala predlagateljica. Obseg stikov deklic z nasprotnim udeležencem se je tekom postopka ožal, kar je pripisati očitnemu odtujevanju matere. To izhaja tudi iz izpovedi predlagateljice, ki je potrdila, da ne poskuša vzpodbuditi deklic, da bi sami poklicali očeta, kar kaže na očitno nastrojen odnos, ki ga prenaša na deklici. Tekom postopka je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje, ko je mati na zaslišanju izpostavila, da naj bi učiteljica mld. B. B. opazila, da je ta ob dnevih, ko odhaja na stik k očetu, odsotna in zamišljena, zaradi česar je sodišče angažiralo sodno izvedenko psihološke stroke, kar je povsem spremenilo tok predmetnega postopka. Da izpostavljena okoliščina ni bila resnična, je nasprotni udeleženec izkazal z elektronsko korespondenco z učiteljico mld. B. B., F. F., z dne 6. 10. 2022. Izvedensko mnenje sodne izvedenke je polno nasprotij, ki jim je sodišče nekritično sledilo. Izvedenka na eni strani ugotavlja, da deklici stike zavračata, ker jima ne ustreza organizacija spanja pri očetu in ne toliko zaradi preživljanja časa z njim, kar pa nikakor ne more predstavljati razloga za ukinitev stikov s prenočevanjem. Glede fizičnih znakov anksioznosti je izvedenka dejansko stanje ugotovila nepopolno, saj je mogoče, da je deklica te znake občutila zaradi konfliktnega odnosa staršev in občutkov, ki jih je do očeta izražala sama predlagateljica, in ne toliko zaradi stikov samih. Ugotovitve izvedenke, da B. B. išče, kaj vse je narobe pri očetu, sodišče ni prepoznalo kot indoktrinacije matere. Mnenje izvedenke si je nasprotujoče tudi v delu, ko starševske kapacitete obeh udeležencev ocenjuje kot ustrezne, v isti sapi pa dramatično krni stike deklic z nasprotnim udeležencem. Težave deklic ob razhodu je sodišče poenostavljeno skušalo rešiti z okrnitvijo stikov deklic z očetom, kar jima ni v korist. Stiki so v osnovi namenjeni temu, da otrok ohrani povezanost z nerezidenčnim staršem, česar pa sodišče s svojo odločitvijo ni omogočilo. Nekaj uric popoldne povezanosti ne ohranja, predvsem glede na dejstvo krajevne oddaljenosti domovanja udeležencev. Prav tako je sporna odločitev sodišča, da vse prevoze naloži nasprotnemu udeležencu. Tako je deklice obsodilo na stike v avtomobilu, saj glede na časovni termin oz. razpon stika med tednom nasprotni udeleženec nima možnosti, da bi stik z deklicama preživljal na svojem domu, pač pa v vozilu, v nakupovalnem središču v okolici doma predlagateljice, kar ne predstavlja kvalitetnega stika z otrokom. Enako velja za stike med vikendi, saj režim predvideva štiri šestdeset kilometrske vožnje za deklici, za nasprotnega udeleženca pa kar osem voženj, in to kljub temu, da ima nasprotni udeleženec ustrezne starševske kapacitete in da deklici pri njem nista v ničemer ogroženi. Določitev stikov brez prenočevanja je v nasprotju z obrazložitvijo sodišča, da sta deklici na nasprotnega udeleženca navezani, da se ga ne bojita in da stik zanju ni ogrožajoč. Z izredno omejenimi stiki je kaznovan le nasprotni udeleženec. Vpliva predlagateljice sodišče ni ustrezno prepoznalo in je zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar je v škodo otrok. Zaključek, da se nasprotni udeleženec z viber stiki pasivizira, je napačen in do očeta omalovažujoč.

Določitev stikov v prvi alineji prve točke in v drugi točki izreka je neizvršljiva, ker so stiki pogojeni z željami, potrebami in obveznostmi hčerk. Opozarja na odločbo K. B. in drugi proti Hrvaški, zadeva 36216/13 z dne 14. 3. 2017, ko je sodišče ESČP poudarilo, da pravica otroka, da izrazi svoje mnenje, ne sme biti edino merilo odločanja in da otrok nima pravice veta.

Sodišče je napačno ugotovilo potrebe deklic. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje glede stroška prehrane deklic, ki zgolj v parih letih ni mogel doseči 50% povišanja. Tak zaključek je nerealen tudi upoštevaje splošno znana dejstva o inflaciji in prehranskih navadah otrok. Deklici se prehranjujeta tudi v šoli in je del stroška za hrano zajet v šolski položnici, ki je posebej ovrednotena kot strošek. Zneska regresiranega dela šolskih položnic sodišče ni ustrezno ovrednotilo in upoštevalo pri izračunu potrebnih stroškov preživljanja, s čimer je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pri upoštevanju stroškov oblačil in obutve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo starosti deklic in splošno znanega dejstva, da mlajši otroci večinoma nosijo oblačila za starejšimi, zaradi česar je dejansko stanje tudi v tem delu napačno ugotovljeno. Strošek plesne dejavnosti je pretiran, o tem se udeleženca nista zedinila, kot je sodišče napačno ugotovilo. Strošek za dejavnost, ki stane več sto evrov mesečno, je luksuz in takega standarda deklici tudi v preteklosti nista imeli. Tega nasprotni udeleženec s svojimi dohodki ni zmožen pokrivati. Pri uvedbi tako drage vrste plesne dejavnosti je šlo za samovoljno odločitev predlagateljice, v katero nasprotni udeleženec ni bil vključen. Nasprotujoča je odločitev sodišča, da mati stroška rekvizitov ni izkazala, kljub temu pa je ta strošek na pamet in neupravičeno priznalo. Strošek potreb deklic je neizkazan in pretiran.

Pri razporeditvi preživninskega bremena sodišče ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema predlagateljica. Upoštevalo je materine pridobitne zmožnosti, ni pa jih ovrednotilo pri oceni njenega razpoložljivega dohodka. Napačno je ugotovilo dejansko stanje tudi v delu, ko je povsem spregledalo, da ima predlagateljica prihranke v višini 15.067,00 EUR, kar kaže na veliko večje preživninske zmožnosti predlagateljice. Napačno je ugotovilo dejansko stanje tudi glede dohodkov nasprotnega udeleženca, saj je kot dohodke vzelo vsa nakazila delodajalca na njegov račun, ni pa upoštevalo, da del dohodkov predstavlja povračilo stroškov (prevoz, prehrana). Napačno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec prejeto športno opremo kompenzira oz. da se mu znižajo stroški za lastno obutev, obleko in rekreacijo. Dejansko stanje je protispisno glede na v spis vložen dodatek št. 2. k pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 8. 2023, iz katerega jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec s sojenjem pokrival manjko delovnih ur, v presežku pa je prejemal športno opremo, pri čemer je šlo za ... in ostalo ... opremo, ki jo je potreboval za potrebe ... sojenja. Sodišče je pridobilo tudi potrdilo društva X. z dne 23. 12. 2024, iz katerega izhaja, da nasprotni udeleženec ni prejemal nobenih prihodkov iz naslova opravljanja ... sojenja, temveč le potne stroške. Iz potrdila izhaja, da so sicer izplačana nadomestila sodnikom, ki nasprotnemu udeležencu niso bila izplačana, namenjena amortizaciji za opremo, ki jo mora imeti vsak sodnik, kar zanika navedbe predlagateljice o plačljivem delu sojenja. V tem delu je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj nasprotni udeleženec poleg plače ne prejema nobenih drugih dohodkov. Ne drži, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšano, da se s sojenjem ne bo več mogel ukvarjati. Sodišče ni upoštevalo, da ima poškodbo trnastega izrastka petnice in mora hoditi na fizioterapijo ter ima majhnega otroka, kar njegovo zmožnost pridobivanja dohodka dodatno znižuje. Prav tako ni upoštevalo razlike med udeležencema, ki je v tem, da predlagateljici ni treba plačevati najemnine v višini 400 EUR mesečno. Glede na vse izpostavljeno je napačna ugotovitev sodišča, da naj bi imel nasprotni udeleženec razpoložljiv dohodek od 900 do 1.000 EUR. Dosojena preživnina predlagatelju ne omogoča preživetja. Sodišče tudi ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec pričakuje oz. ima še enega otroka, kar zanj pomeni dodatno preživninsko breme, ki negativno vpliva na njegovo preživninsko zmožnost.

5Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlaga zavrnitev njegove pritožbe in potrditev sklepa v izpodbijanem delu. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlagateljice predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

6Pritožbi sta delno utemeljeni.

Glede odločitve o stikih

7Udeleženca se pritožujeta zoper odločitev sodišča prve stopnje o stikih, ker menita, da odločitev ne upošteva koristi mld. otrok. Predlagateljica v pritožbi navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo volje mld. hčerk, ki ne izražata želje po stikih z očetom, niti ni upoštevalo krajevne oddaljenosti nasprotnega udeleženca od bivališča deklic, medtem ko nasprotni udeleženec meni, da odločitev o stikih ni v korist deklic, ker stiki, kot so določeni, tj. brez prenočitve deklic pri očetu, ne omogočajo kvalitetnih stikov, saj stik med vikendom brez prenočitve za deklici pomeni štiri vožnje po 60 km na vikend, za nasprotnega udeleženca pa celo osem voženj po 60 km, enako pa krajši tedenski stik brez prenočitve pomeni, da se bo stik zaradi oddaljenosti izvajal v bližini bivališča predlagateljice.

8Udeleženca utemeljeno izpostavljata, da mora biti o stikih mld. otrok s staršem odločeno v skladu s koristjo otrok, ki pa si jo udeleženca razlagata vsak po svoje. Pritožbene navedbe obeh udeležencev, da stiki, kot so določeni, niso v korist deklicama, niso utemeljene. Da so stiki deklic z nasprotnim udeležencem v njuno korist, izrecno izhaja iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihološke stroke G. G., ki je v pisnem izvedenskem mnenju navedla, da deklici izražata naklonjenost do očeta, da ga imata radi in si želita preživljati čas z njim. Ugotovila je, da so stiki deklic z očetom zaželeni in potrebni z vidika otrokovih potreb. Ker pa se je pri mld. B. B. stiska pri spanju pri očetu stopnjevala, je sodna izvedenka navedla, da naj se začasno prekinejo spanja pri očetu, nikakor pa ne stiki. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek predlagateljice, da stiki, kot so določeni, niso v korist deklic, kot tudi ne pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, ki se zavzema za to, da bi se stiki izvajali s prenočevanjem deklic pri njemu, saj je sodna izvedenka pojasnila, da je začasna prekinitev spanja pri očetu potrebna zaradi razbremenitve mld. B. B., pri kateri so se pojavljali znaki anksioznosti. Sodna izvedenka je strokovno utemeljila, zakaj je potrebna začasna prekinitev spanja pri nasprotnem udeležencu. Nasprotni udeleženec sicer poudarja, da bosta deklici vsak drugi vikend zaradi izvedbe stikov brez spanja pri očetu podvrženi štirim vožnjam po 60 km, nasprotni udeleženec pa kar osmim vožnjam, vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da glede na izkazano stisko B. B. v zvezi s spanjem pri očetu pogojev za stike s prenočitvijo še ni, zato je trenutno stik brez prenočitve, ki posledično terja več voženj deklic in tudi nasprotnega udeleženca, v večjo korist deklic, kot bi bil stik s prenočitvijo.

9Pritožbeni očitek, da je izrek sklepa v prvi alineji prve točke in drugi točki izreka, kjer je določeno, da so stiki pogojeni z željami, potrebami in obveznostmi hčerk, neizvršljiv, je deloma utemeljen, kolikor se nanaša na to, da dan krajšega tedenskega stika sploh ni določen. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca tako, da je določilo, da se krajši tedenski stik izvede v sredo popoldan oziroma skladno s predhodnim dogovorom staršev na drug dan med tednom, upoštevaje pri tem želje, potrebe in obveznosti mld. hčerk. V korist otroka je namreč, da ima stabilen in predvidljiv režim stikov. Koristi, ki jih ima otrok od stikov, so velike in daljnosežne in zajemajo tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi. Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki, kot zmotno meni predlagateljica, ki se zavzema za to, da bi se ob določitvi stikov upoštevala zgolj in samo želja otrok. Predlagateljica, ki sta ji deklici zaupani v varstvo in vzgojo, mora pri tem s svojim aktivnim ravnanjem deklici pripraviti na stike, oba udeleženca pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otrok.

10Pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da je nenavadno, da je sodišče določilo ožji obseg stikov, kot ga je predlagala predlagateljica, ni utemeljen, saj sodišče pri odločanju o stikih v nepravdnem postopku na predlog udeležencev ni vezano. Poleg tega je prišlo do sprememb tekom samega postopka in je odločitev sodišča, ki temelji na okoliščinah, ugotovljenih ob izdaji sklepa, utemeljena.

11Tudi navedbe nasprotnega udeleženca, da je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke, ki je polno nasprotij, niso utemeljene. Mnenje sodne izvedenke je jasno in strokovno obrazloženo ter brez nasprotij. Nasprotnega udeleženca moti predvsem, da je izvedenka ugotovila, da ima ustrezne starševske kapacitete, stiki pa so določeni brez prenočevanja deklic, vendar je sodna izvedenka svojo ugotovitev, da se začasno prekine spanje deklic pri nasprotnem udeležencu, natančno in strokovno obrazložila. Odločitev, kot je sprejeta, zato ni v nasprotju z ugotovitvijo izvedenke, da sta deklici na nasprotnega udeleženca navezani, da se ga ne bojita in da zanju stik ni ogrožajoč. Razlog za odločitev, da stiki potekajo brez nočitev deklic pri nasprotnem udeležencu je namreč v razbremenitvi mld. B. B., pri kateri so se ob spanju pri očetu pojavljali znaki anksioznosti, in ne v tem, da nasprotni udeleženec ne bi imel ustreznih starševskih kapacitet.

12Pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, ki se sklicuje na odločbo ESČP K. B. in drugi proti Hrvaški, zadeva 36216/13 z dne 14. 3. 2017, da otrok ne more imeti pravice veta pri odločanju o stikih, za obravnavani primer ni odločilna, saj z izpodbijanim sklepom stiki med nasprotnim udeležencem in deklicama niso bili ukinjeni, temveč so bili določeni, zato sklicevanje na uporabo veta deklic ni upravičeno.

13Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek predlagateljice, da bi moralo sodišče deklicama omogočiti prehodno obdobje, v katerem se bodo stiki z očetom ponovno vzpostavili. Drži, kot navaja predlagateljica (kar ni sporno), da se od maja 2023 neposredni stiki deklic z nasprotnim udeležencem niso izvajali, vendar pa je bilo ugotovljeno, da imata deklici vsakodneven stik z nasprotnim udeležencem po telefonu ali vibru. Sodna izvedenka G. G. pa je ugotovila, da so neposredni stiki deklicama vsekakor v korist.

Glede potreb mld. deklic

14Preživnina za otroka se v skladu z 189. členom Družinskega zakonika (DZ) določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. V skladu z določilom 190. člena DZ mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

15Predlagateljica je preživninske potrebe za mld. deklici opredelila v treh časovnih obdobjih, in sicer prvem obdobju od 9. 3. 2020 do 1. 9. 2021, drugem obdobju od 1. 9. 2021 do 1. 9. 2022 in tretjem obdobju od 1. 9. 2022 dalje. Sodišče prve stopnje je glede preživninskih potreb deklic ugotovilo, da te obsegajo: bivanjske stroške, stroške prehrane doma, stroške oblačil in obutve, stroške šolskih potrebščin, šolske položnice, stroške plesne dejavnosti, stroške gospodinjstva, higiene, kozmetike, frizerja in lekarne ter izredne stroške. Višino posameznih stroškov, ki jih je sodišče priznalo v okviru preživninskih potreb, je navedlo v točkah 31. do 37. Seštevek stroškov, s katerimi se zagotavljajo potrebe mld. deklic, po oceni sodišča prve stopnje znaša za mld. B. B. v prvem obdobju 350 EUR, v drugem obdobju 405 EUR in 545 EUR v tretjem obdobju. Za mld. C. B. pa znašajo potrebe v prvem obdobju 400 EUR, v drugem obdobju 445 EUR in 455 EUR v tretjem obdobju.

16Udeleženca konkretizirano izpodbijata višino posameznih priznanih potreb deklic. Predlagateljica navaja, da bi sodišče moralo za mld. B. B. priznati strošek rekvizitov v višini 75 EUR kot potreben strošek, strošek prevozov (goriva) za deklici v višini 20 EUR mesečno je prenizko odmerjen, strošek za letni dopust v višini 35 EUR pa je neutemeljeno zavrnjen.

17Glede stroškov rekvizitov sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo iz tega naslova zneska v višini 75 EUR, saj predlagateljica takšne višine ni izkazala. Utemeljeno je tako priznalo le strošek v višini 15 EUR mesečno, ki je potrjen z računi v prilogah A130-A135.

18Glede stroška prevozov na plesno dejavnost, ki jo mld. B. B. obiskuje trikrat tedensko, mld. C. B. pa dvakrat tedensko, je ocena sodišča prve stopnje, ki je za vsako deklico priznalo strošek goriva v višini 20 EUR mesečno, pravilna. Predlagateljica ima pri prevozih na ples pomoč sorodnikov - babice in novega partnerja. Da bi za mld. B. B. nastajali stroški goriva v višini 252 EUR mesečno, kot je navajala, predlagateljica ni izkazala. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je strošek v tej višini močno pretiran.

19Glede stroškov letnega dopusta v mesečni višini 35 EUR se sodišče druge stopnje prav tako strinja s sodiščem prve stopnje, ki je strošek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je oče do maja 2023 z deklicama preživljal počitnice, od maja 2023 dalje pa je (bil) deklici na njuno željo pripravljen odpeljati na počitnice. Zato tudi v tem delu pritožba predlagateljice ni utemeljena.

20Nasprotni udeleženec izpodbija postavke stroškov za prehrano, za obleko in obutev ter stroške plesne dejavnosti. Izpostavlja, da je napačno ugotovljena višina stroškov prehrane doma, saj se ta strošek zgolj v parih letih ni mogel povišati za 50%, poleg tega se deklici prehranjujeta tudi v šoli in je del stroška za hrano zajet tudi na šolski položnici. Previsoko je priznan strošek oblačil in obutve, ker je splošno znano dejstvo, da mlajši otroci večinoma nosijo oblačila za starejšimi. Strošek plesne dejavnosti pa predstavlja luksuz, o čemer se udeleženca nista zedinila, za to dejavnost se je samovoljno odločila zgolj predlagateljica, nasprotni udeleženec pa si plačevanja te dejavnosti ne more privoščiti.

21Glede ocene stroška prehrane doma, ki jo je sodišče v tretjem obdobju, to je od 1. 9. 2022 ocenilo na 150,00 EUR mesečno za vsako deklico, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ocena tega stroška ustrezna, saj sta deklici v obdobju intenzivne rasti in je življenjsko logično, da se je strošek prehrane od leta 2020 dalje zviševal. Okoliščino, da je del šolske prehrane za deklici regresiran, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri višini stroška šolske položnice. Ne glede na to, da imata deklici prehrano tudi v šoli, je po oceni pritožbenega sodišča ocena stroška prehrane doma za deklici v višini 150,00 EUR mesečno v obdobju od 1. 9. 2022 dalje (za prvi dve obdobji je bil določen nižji strošek prehrane) ustrezna in ni previsoka, kot to navaja nasprotni udeleženec.

22Sodišče druge stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje tudi glede višine stroška za oblačila in obutev po posameznih obdobjih za vsako deklico. Tudi ob splošno znanih dejstvih ocenjuje, da znesek 50 EUR za obleko in obutev v prvem in drugem obdobju za vsako deklico in 60 EUR v tretjem obdobju za vsako deklico, ni pretiran. Tudi če mlajša deklica lahko ponosi nekaj oblačil za starejšo, pa zagotovo potrebuje tudi nekaj novih oblačil, v priznanem znesku pa je upoštevana tudi obutev.

23Glede plesne dejavnosti nasprotni udeleženec izpostavlja, da se s predlagateljico nista zedinila glede plesne dejavnosti mld. B. B. in da gre za luksuz in nadstandard, ki ga s svojimi dohodki ni zmožen pokrivati. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica za tretje obdobje (od 1. 9. 2022) zaradi B. B. plesnega udejstvovanja priglasila strošek v višini 215 EUR mesečno, in sicer 140 EUR mesečno za plesne treninge in vadnino ter 75 EUR mesečno iz naslova plesnih priprav, kostumov in rekvizitov, posledično pa je iz naslova prevozov na ples in plesna tekmovanja za mld. B. B., ki trenira ples trikrat tedensko, uveljavljala tudi strošek goriva v višini 252 EUR. Nasprotni udeleženec je zaslišan na naroku dne 15. 10. 2024 (list. št. 726) izpovedal, da nima nič proti plesnemu udejstvovanju deklic, vendar pa so stroški previsoki in gre za samovoljno ravnanje predlagateljice, ki se o vpisu deklic na plesne vaje z njim ni posvetovala. Obšolske dejavnosti otroku omogočajo razvijati njegove prirojene sposobnosti, s tem pa otrok tudi pridobiva na različnih socialnih spretnostih. Mld. B. B. je v neformalnem razgovoru s sodiščem povedala, da že od majhnega rada pleše in v popoldanskem času trenutno obiskuje plesno šolo H., kamor hodi trikrat na teden. Kljub temu, da sodišče druge stopnje pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da je dolžnost zadovoljevanja potreb mladoletnega otroka odvisna od možnosti zavezancev in da zadovoljevanje potreb otroka raste od najnujnejših potreb do tistih manj nujnih vse do točke, ko potrebe predstavljajo nepotreben luksuz, v konkretnem primeru pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršev in izkazan velik pomen plesa za mld. B. B., o čemer je povedala tako v neformalnem razgovoru s sodiščem, kot tudi sodni izvedenki (list. št. 420), plesno udejstvovanje B. B. ne predstavlja luksuznega stroška. V primeru, da zmožnosti staršev ne bi zagotavljale kritja izdatka za plesno udejstvovanje, bi imele pred takim stroškom prednost nujnejše potrebe otroka (potreba po hrani, bivanjski stroški, obleka, obutev, šolski stroški...). Če namreč razpoložljiva sredstva staršev za preživljanje niso zadostna, mora sodišče na lestvici otrokovih potreb črtati tiste, ki niso nujne za otrokovo preživljanje. Vendar, kot že rečeno, se sodišče druge stopnje ne strinja z navedbo nasprotnega udeleženca, da plesno udejstvovanje deklic (stroški mld. C. B. so nižji od B. B.) v višini, ki jo je priznalo sodišče prve stopnje, predstavlja luksuz. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno, da imata oba udeleženca poleg rednih mesečnih dohodkov možnost tudi dodatnega zaslužka, nasprotni udeleženec s sojenjem na ... tekmah, predlagateljica pa z opravljanjem kozmetičnih storitev. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da stroški plesnega udejstvovanja od 1. 9. 2022 dalje za mld. B. B. znašajo 125 EUR mesečno za treninge in 15 EUR mesečno za rekvizite, skupaj torej 140 EUR mesečno, stroški plesa za mld. C. B. pa 60 EUR mesečno, pravilno ugotovilo dejansko stanje. Navedbe predlagateljice o prenizki odmeri stroška iz tega naslova so neutemeljene, navedbe nasprotnega udeleženca, da gre za nepotreben luksuz, pa prav tako.

Glede razporeditve preživninskega bremena

24Glede razporeditve preživninskega bremena je sodišče prve stopnje preživninsko breme med starša razdelilo v razmerju 50 - 50. Zoper to odločitev se pritožujeta oba udeleženca. Predlagateljica meni, da bi moralo sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje preživninsko breme razporediti v razmerju 70 za očeta in 30 zanjo, saj je vsa vsakodnevna skrb za deklici v na njej. Stiki se že dve leti ne izvajajo, poleg tega ima predlagateljica zaradi tega manj možnosti za dodatno delo. Predlagateljica navaja, da so pridobitne sposobnosti nasprotnega udeleženca boljše, ker poleg službe opravlja še delo ... sodnika. Nasprotni udeleženec pa navaja, da bi sodišče pri razporeditvi preživninskega bremena moralo upoštevati tudi otroški dodatek in dejstvo, da ima predlagateljica prihranke v višini 15.067,00 EUR, da del dohodkov nasprotnega udeleženca predstavljajo potni stroški in stroški za prehrano, česar sodišče pri višini njegovih dohodkov ne bi smelo upoštevati, dosojena preživnina pa mu ne omogoča preživetja, saj poleg plače ne prejema nobenih drugih dohodkov.

25Sodišče prve stopnje je po skrbno opravljenem dokaznem postopku ugotovilo, da imata predlagateljica in nasprotni udeleženec primerljiva razpoložljiva dohodka, Predlagateljica je zaposlena v družbi I., d. d.. Ob koncu postopka je prejemala 950 do 1.050 EUR plače. Del prihodkov je sposobna pridobivati tudi iz naslova kozmetičnih storitev. Nasprotni udeleženec pa je bil sprva zaposlen pri družbi E., d. o. o., pri čemer je njegova plača znašala med 700 do 800 EUR, ob koncu postopka pa je bil zaposlen pri J. J., s. p., in mesečno prejemal 900 EUR neto plače oziroma med 1.100 in 1.200 EUR nakazil iz naslova plače in dodatkov skupaj. Poleg tega je sodišče glede sojenja na ... tekmah ugotovilo, da se je nasprotni udeleženec dogovoril, da še naprej opravlja sodniške storitve in promocijske dejavnosti kot predstavnik družbe E., d. o. o., v zameno za športno opremo.

26Ne drži, da sodišče pri razporeditvi preživninskega bremena ni upoštevalo novega otroka pri nasprotnemu udeležencu, saj iz razlogov sklepa jasno izhaja, da je sodišče upoštevalo, da s partnerko pričakujeta novega otroka. Enako je tudi pri predlagateljici upoštevalo, da ima z novim partnerjem še eno hčerko.

27Nasprotni udeleženec izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede možnosti dodatnega zaslužka s sojenjem ... tekem, vendar pa je sodišče prve na podlagi dopisa X. s prilogami, ki ga sam izpostavlja v pritožbi, ugotovilo, da ... tekem, kjer je sodeloval nasprotni udeleženec kot ... sodnik, doslej ni bilo tako malo (list. št. 750 - 758), nasprotni udeleženec pa ni predložil zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njegove navedbe, da te dejavnosti oziroma sojenja na ... tekmah ne more več opravljati. V zameno za sojenje na ... tekmah nasprotni udeleženec po zaključku delovnega razmerja pri delodajalcu družbe E., d. o. o., s katerim se je dogovoril, da bo sodniške dejavnosti in promocijske dejavnosti še naprej opravljal kot predstavnik družbe, prejema športno opremo. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, ... sojenje tako ne predstavlja brezplačne dejavnosti nasprotnega udeleženca in je način izplačila nagrade oziroma nadomestila stvar dogovora. Tega lahko nasprotni udeleženec v bodoče tudi spremeni ter se odloči za samostojno sojenje, na podlagi česar bo upravičen do denarnih nadomestil. V zvezi s temi pa neutemeljeno navaja tudi, da iz potrdila X. izhaja, da so sicer izplačana nadomestila sodnikom, ki nasprotnemu udeležencu niso bila izplačana, namenjena (le) amortizaciji za opremo, ki jo mora imeti vsak sodnik, kar naj bi zanikalo navedbe predlagateljice o plačljivem delu sojenja. V dopisu je res navedeno, da si mora sodnik opremo priskrbeti iz nadomestil, a nadomestilo, kot izhaja iz prilog k dopisu, po tarifi znaša tudi do 110 EUR na sojenje, tako da zagotovo z njim ni krita le amortizacija za opremo, temveč gre tudi za plačilo. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, pa ima tudi sama oprema določeno vrednost, nasprotni udeleženec jo lahko bodisi kompenzira ali pa si z njo zniža strošek za lastno obutev, obleka, rekreacijo.¹ Ob navedenem je tako utemeljena ugotovitev, da ima nasprotni udeleženec, enako kot predlagateljica, ki je po izobrazbi kozmetični tehnik, možnost pridobivanja dodatnega zaslužka.

28Predlagateljica v pritožbi glede možnosti dodatnega zaslužka iz naslova opravljanja kozmetičnih storitev navaja, da za to nima možnosti zaradi pomanjkanja časa, s čimer pa ne izpodbije utemeljenih razlogov sodišča prve stopnje v 39. točki obrazložitve, s katerimi soglaša tudi sodišče druge stopnje, in zaključka, da bo sposobna tudi iz tega naslova pridobivati del dohodkov.

29Pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti upoštevati tudi otroški dodatek, ki ga prejema predlagateljica, ni utemeljen. O tem se je že izreklo VS RS v zadevi II Ips 186/2014, zato sklicevanje na starejšo sodno prakso, ki je bila že presežena, ni utemeljeno.

30Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče pri razporeditvi preživninskega bremena (v večjem obsegu) upoštevati prihranke udeležencev, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imela predlagateljica v preteklosti določene prihranke (na dan 19. 8. 2022 so znašali 5.999,18 EUR), prihranke (v višini okrog 1.100 EUR na dan 19. 8. 2022) pa je imel tudi nasprotni udeleženec. Sodišče je pri odločitvi o porazdelitvi preživninskega bremena med starša pravilno upoštevalo, da so odločilne njune preživninske zmožnosti.² Nasprotni udeleženec tudi izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju višine njegove plače ne bi smelo upoštevati dohodkov, ki mu jih delodajalec izplača iz naslova prevoznih stroškov in prehrane, vendar pa je sodišče prve stopnje pri obeh udeležencih izhajalo iz enakega izhodišča in je upoštevalo vse, kar udeleženca mesečno prejmeta od delodajalca, s čimer je oba udeleženca obravnavalo enako. Pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca o zmotni ugotovitvi njegovih mesečnih prejemkov tako ni utemeljen.

31Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta oba udeleženca sposobna pridobivati dodatne dohodke poleg plač. Podrobne razloge v zvezi s preživninskimi zmožnostmi udeležencev in glede razporeditve preživninskega bremena je sodišče prve stopnje navedlo v 39. do 42. točki obrazložitve, sodišče druge stopnje se nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje. Sodišče je končno zaključilo, da oba udeleženca razpolagata z razpoložljivim dohodkom 900 do 1.000 EUR mesečno. Na predlagateljici je res večji delež skrbi za mld. deklici, nasprotni udeleženec pa plačuje najemnino, medtem ko predlagateljica tega mesečnega stroška nima, nasprotnemu udeležencu bodo nastajali tudi stroški z gorivom v zvezi s stiki. Oba udeleženca imata tudi otroka z novim partnerjem. Glede na celotno ugotovljeno dejansko stanje tako sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ob upoštevanju ugotovljenih okoliščin sodišče prve stopnje pravilno odločilo o razporeditvi preživninskega bremena, ki ga je med udeleženca razporedilo v razmerju 50 - 50. Predlagateljica tako neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče nasprotnemu udeležencu naložiti kritje 70% potreb deklic, nasprotni udeleženec pa se neutemeljeno zavzema za znižanje preživninskega bremena na manj kot 50%.

32Utemeljen pa je pritožbeni očitek predlagateljice, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno navedlo številko njenega TRR, na katerega je nasprotni udeleženec dolžan nakazovati preživnino za deklici. Predlagateljica je namreč že v pripravljali vlogi z dne 8. 4. 2024 (list. št. 613) v svojem predlogu navedla, da naj ji nasprotni udeleženec preživnino nakazuje na njen TRR, ki ga ima odprtega pri banki A., d. d., št. TRR SI56 ... Zato je v tem delu sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in spremenilo številko TRR, na katerega je nasprotni udeleženec dolžan nakazovati preživnino. Prejšnji račun predlagateljice, odprt pri banki D., kot je opozorila v pritožbi, namreč ne obstoji več.

33Pritožbi udeležencev sta torej delno utemeljeni, kot je razvidno iz predhodne obrazložitve. Sodišče druge stopnje jima je zato delno ugodilo, kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

34O stroških pritožbenega postopka je odločeno v skladu s 101. členom ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka sodišče odloči po prostem preudarku. V okviru tega je upošteven tudi uspeh v postopku. Udeleženca sta s pritožbama uspela le v neznatnih delih, zato krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ V zvezi s tem je neutemeljen tudi očitek protispisnosti, tj, kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe (oz. sklepa) o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku.
² VSL sklep IV Cp 854/2024.