VSL Sklep IV Cp 1436/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mladoletna A. A. (v nadaljevanju A.) odvzame materi B. A. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) in namesti k C. A. (v nadaljevanju udeleženka) s stalnim prebivališčem ... (I. točka izreka sklepa); stiki med A. in nasprotno udeleženko potekajo po dogovoru (II. točka izreka sklepa); nasprotni udeleženki se glede A. omeji starševska skrb za urejanje vseh zadev v zvezi z zdravstveno oskrbo, zastopanjem in podajo soglasij v šoli ter za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter prepove upravljanje in razpolaganje z denarnimi sredstvi iz naslova preživnine na osebnem računu A. (III. točka izreka sklepa); za zastopanje v obsegu zgoraj navedenih omejitev starševske skrbi se A. postavi pod skrbništvo in se ji za skrbnico imenuje udeleženko (IV. točka izreka sklepa); udeleženka se postavi za skrbnico A., in sicer za odprtje osebnega računa in upravljanje ter razpolaganje z denarnimi sredstvi na tem (V. točka izreka sklepa); nasprotna udeleženka je od pravnomočnosti sklepa dalje dolžna plačevati za preživljanje A. mesečno preživnino v znesku 20 EUR do vsakega 25. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od datuma zapadlosti posamezne mesečne preživnine do dneva plačila. Zneske preživnin, ki bodo v plačilo zapadli do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, je dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva plačila. Preživnina se usklajuje z indeksom rasti cen in življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Preživninsko obveznost je dolžna izpolnjevati na osebni račun otroka (VI. točka izreka). Ukrep velja tri leta od pravnomočnosti sklepa (VII. točka izreka sklepa); pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (VIII. točka izreka sklepa).

Povzetek pritožbenih navedb

2Zoper izdani sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo. Meni, da je izrečeni ukrep pretiran, preuranjen in ne ustreza dejanskemu stanju. Iz dokaznega postopka izhaja, da predlagatelj ne prepoznava ogroženosti mladoletne A. v okolju, v katerem živi sedaj, zato ukrep ni potreben. Denarno socialno pomoč in otroški dodatek za A. že sedaj dobiva udeleženka. Ker za A. že sedaj skrbi udeleženka, ni potrebe, da se A. odvzame nasprotni udeleženki in se ji izreče ukrep omejitve starševske skrbi. Upoštevati je treba, da A. ne želi stalno živeti pri udeleženki, saj živi pri svojem fantu. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo načela najmilejšega ukrepa; ni se opredelilo do tega, ali bi v konkretnem primeru zadoščal kakšen milejši ukrep. Nasprotuje tudi določeni preživnini, saj je ni zmožna plačevati, ker nima dohodkov, ne prejema niti denarne socialne pomoči.

3Pritožba je bila vročena vsem udeležencem postopka, ki nanjo v postavljenem roku niso odgovorili. Višje sodišče je s strani sodišča prve stopnje dne 29. 8. 2025 prejelo vlogo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 22. 8. 2025, ki je naslovljena "Obvestilo sodišču o spremenjenih okoliščinah". Iz vloge, vložene po izteku pritožbenega roka, je razvidno, da je udeleženka dne 22. 8. 2025 pred CSD podala izjavo, da za otroke ne bo in ne more več skrbeti. Želi, da CSD otrokom poišče nov dom, prav tako ne želi več opravljati skrbništva za njih. CSD navaja, da so se v začetku julija 2025 nakazale določene težave, ko je udeleženka želela podati izjavo, da se odreka skrbi za otroke, ker naj bi za njih v naprej skrbela nasprotna udeleženka, ki je v tem času za nekaj dni prišla s Hrvaške. Še pred narokom, ki je bil razpisan dne 7. 7. 2025, se je nasprotna udeleženka vrnila nazaj na Hrvaško. Udeleženka je po njenem odhodu izjavila, da bo še naprej v celoti skrbela za otroke. Dne 22. 8. 2025 je bil CSD nato seznanjen, da udeleženka ne more in ne želi več skrbeti za mladoletne otroke, ki so k njej nameščeni oziroma je podan predlog za njihovo namestitev k njej. CSD v vlogi sodišče seznanja, da bo raziskal možnosti in podal primeren predlog za namestitev mladoletnih otrok. Vlogi CSD je priložen zapisnik o izjavi udeleženke, ki je izjavila: "Na tukajšnji CSD sem se zglasila z namenom, da vam povem, da za otroke B. A. več ne zmorem skrbeti. Vem, da potekajo postopki na sodišču o tem, da bi se dodelili meni v skrb in da bi bila njihova skrbnica, a vam povem, da čimprej uredite in poskrbite za največjo korist teh otrok. Ne želim in ne zmorem več imeti teh otrok pri sebi. To so mld. D., mld. A. skupaj z mld. hčerko E., mld. F., mld. G. in mld. H. Ravno tako ne želim biti njihova skrbnica. Želim, da zanje čimprej uredite drugo namestitev, in sicer v enem tednu. Ta čas jih bom imela še pri sebi. Otroke na odhod pripravljam. Povem vam, da sem prejela iz inšpektorata za šolstvo denarno kazen, ker naj bi imel mld. F. 172 neupravičenih ur, za kar sem šoli sporočala in pisala opravičila. Ravno tako moram podreti hišo oziroma jo renovirati, ker je polna ščurkov, kar saniramo."

Presoje utemeljenosti pritožbe

4Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo na podlagi dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave. V skladu s četrtim odstavkom 286. člena in prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je mogoče v pritožbenem postopku navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji. Časovne meje pravnomočnosti torej opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave; ta mejnik mora ob odločanju o pritožbi upoštevati tudi višje sodišče, zato ni moglo upoštevati naknadno prejete vloge CSD oziroma tej priložene izjave udeleženke postopka. Odločitev je torej preizkusilo v okviru pritožbenih navedb nasprotne udeleženke in uradnega preizkusa.

5Pritožbena navedba, da je izrečeni ukrep pretiran, preuranjen in ne ustreza dejanskemu stanju, je pavšalna in kot taka neutemeljena, saj se ne sooči konkretizirano z argumenti sodišča prve stopnje, ki so narekovali sprejeto odločitev. Pritožbeno zatrjevanje, da naj ukrep ne bi bil potreben, ker predlagatelj ne prepoznava ogroženosti mladoletne A. v okolju, v katerem živi sedaj, oziroma, da, ker za A. že sedaj skrbi udeleženka, ni treba, da se A. odvzame nasprotni udeleženki in se ji izreče ukrep omejitve starševske skrbi, kaže na temeljno nerazumevanje instituta odvzema otroka in namestitve k drugi osebi ter s tem povezane omejitve starševske skrbi (171. in 174. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Našteti ukrepi se namreč izrečejo izključno zaradi varstva koristi otroka in ne morebiti kot sankcija staršu.

Da je v času odločanja pred sodiščem prve stopnje A. bivala pri udeleženki, ki je zanjo skrbela in da naj bi tudi dobivala denarno socialno pomoč in otroški dodatek, torej ne pomeni, da formalizacija tega stanja ne bi bila potrebna. Izrečeni ukrepi imajo namreč za posledico konkretne pravice in naloge udeleženke, povezane s skrbjo za A., na primer v zvezi z zdravstveno oskrbo, šolanjem, upravljanjem z njenimi sredstvi in drugo, ki jih ta ne bi mogla uspešno izvajati brez ustreznega pravnega naslova.

6Ne drži tudi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela najmilejšega ukrepa; sodišče prve stopnje je skrbno izpeljalo dokazni postopek in se opredelilo do tega, zakaj so izrečeni ukrepi nujni. Kljub temu, da se pri tem ni izrecno spuščalo v pojasnjevanje razlogov, zakaj milejši ukrepi ne pridejo v poštev, so ta pojasnila smiselno razvidna.

7Pritožničino nasprotovanje višini določene preživnine (v znesku 20 EUR) je pavšalno. V zvezi s tem višje sodišče opozarja na temeljno dolžnost staršev, da preživljajo svoje otroke (prvi odstavek 136. člena DZ); temu se nasprotna udeleženka, ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki je ne izpodbija, da je za delo sposobna, ne more izogniti.

8Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Načelo varstva otrokovih koristi

9Ne glede na to, da je višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje potrdilo, opozarja na vsebino s strani CSD prejete vloge, ki nedvomno zahteva aktivnosti za spremembo izrečenih ukrepov (160. člen DZ). V zvezi s tem višje sodišče izpostavlja tudi, da je iz podatkov spisa razvidno, da je A. že dopolnila 15 let in da je tudi sama mama dveletni deklici, za katero naj bi skrbela. Lahko bi se torej postavilo vprašanje njene popolne poslovne sposobnosti. V novem postopku bi bilo smiselno, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem opravi ustrezno materialno procesno vodstvo (71. člen DZ določa, da se postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog CSD). Predvsem pa naj, glede na to, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka (četrti odstavek 7. člena DZ) na ustrezen način (s pomočjo CSD) preveri tudi, ali je za A. mladoletno hčerko ustrezno poskrbljeno. Iz podatkov spisa namreč ni razvidno, ali v zvezi z njo potekajo kakšni postopki¹. Z drugimi besedami, glede na to, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo treba izreči ukrepe za zaščito A., se nedvomno postavlja vprašanje njene sposobnosti ustrezno skrbeti za hčerko.

¹ Iz podatkov spisa je razvidno le, da potekajo postopki glede A. brata in sester.