VSC Sklep PRp 181/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, mu za storjeni prekršek izreklo globo v višini 1.400,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT), obdolžencu v plačilo naložilo stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 260,00 EUR, pri čemer je globo in stroške postopka dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe.

2Zoper sodbo se pritožuje obdolženec iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Obdolženec je dne 25. 1. 2024 podal predlog za izločitev sodnice, ki je izdala izpodbijano sodbo. Predsednica Okrajnega sodišča v Celju je s sklepom Su 79/2024 z dne 12. 2. 2024 navedeni predlog zavrnila. Pritožnik zavrnitev izpodbija ter smiselno uveljavlja kršitev po 1. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Glede zatrjevanja, da mu je sodila sodnica, ki bi morala biti izločena izpostavlja, da je sodnica brez njegovega dokaznega predloga zahtevala podatke o meritvah in kalibraciji elektronskega alkotesta ter da je s tem presegla načelo materialne resnice.

Vendar pa so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. Zavrnitev predloga za izločitev sodnice je bila namreč tudi po oceni višjega sodišča utemeljena. Strinjati se je namreč z obrazložitvijo sklepa predsednice Okrajnega sodišča v Celju Su 79/2024 z dne 12. 2. 2024, da sodnik ne more biti izločen zaradi načina vodenja postopka, saj je v njegovi izključni domeni odločitev o tem, katera so odločilna dejstva in kateri dokazi naj se izvedejo za njihovo ugotovitev. Pri tem ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, posamezna procesna dejanja pa lahko opravi tudi izven glavne obravnave. Ob tem, ko 68. člen ZP-1 določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja ter da mora enako skrbno preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist, se pritožba neutemeljeno zavzema, da je sodnica sodišča prve stopnje s pridobivanjem dokazov brez dokaznega predloga obdolženca presegla načelo materialne resnice iz 68. člena ZP-1 ter da je zato zaključek sklepa SU 79/2024 z dne 12. 2. 2024, da niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost sodnice, napačen.

5V predmetni zadevi je prekrškovni organ obdolžencu očital, da je dne 6. 10. 2023 ob 17.28 uri vozil osebni avtomobil v naselju Žalec proti naslovu Savinjska cesta 88, Žalec, pri tem pa je vozil pod vplivom alkohola nad zakonsko dovoljeno mejo, saj je imel v organizmu najmanj 1,27 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

6Obdolženi je v postopku pred sodiščem prve stopnje očitke prekrškovnega organa izpodbijal s trditvami:

- da rezultat, izhajajoč iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni pravilen, ker indikator alkohola ni bil ustrezno kalibriran (saj kalibracija izhaja le iz evidenčne knjige, ne pa tudi iz digitalnega izpisa uporabljenega elektronskega alkotesta Drager tip 6820), iz dokazov tudi ne izhaja, da bi bil opravljen test točnosti in ker so obdolženi in njegovi sopotniki v času oprave preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola Drager tip 6820 imeli v žepu delujoč mobitel;

- da obdolženi za prekršek ni odgovoren, saj se glede na rezultat alkotesta očitno ni zavedal svojih dejanj, pri njem pa je diagnosticiran tudi SOA (sindrom odvisnosti od alkohola).

Kot dokaz za svoje trditve je predlagal lastno zaslišanje, zaslišanje policistov, ki sta vodila postopek, zaslišanje prič B.B, Č.Č, C.C, E.E, zaslišanje zakonitega zastopnika za Drager Slovenija A. A., postavitev izvedenca psihiatrične stroke ter izvedenca ustrezne stroke, ki bi lahko pojasnil, zakaj ni podatka o kalibraciji in testu točnosti v nobenem digitalnem izpisu, kljub temu da je bila kalibracija v evidenčno knjižico ročno vpisana ter ali mobitel v žepu lahko vpliva na delovanje konkretnega alkotesta.

7Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je v očitanem času uporabljeni elektronski alkotest Drager tip 6820 deloval pravilno.

Pri tem iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je zavrnilo predlagane dokaze z zaslišanjem prič B.B, E.E, Č.Č., C.C., ponovnim zaslišanjem policistov, zaslišanjem predstavnika Drager Slovenija ter postavitev izvedenca ustrezne stroke v zvezi z delovanjem alkotesta kot nepotrebne, ker je pravilnost kalibracije elektronskega alkotesta dokazalo z drugimi dokazi, konkretno z evidenčno kartico (tako fotokopijo kot z vpogledom v originalni izvod) skupaj z digitalnim izpisom za Drager tip 6820 ter odgovorom Urada za informatiko Generalne policijske uprave iz Ljubljane z dne 26. 3. 2024. Pri tem je ugotovilo, da iz navedenega odgovora z dne 26. 3. 2024 (ki ima priložena zapisnika SIQ U227-057/00 in U227-058/00 z dne 24. 5. 2000) izhaja, da mobilni telefon ne vpliva na rezultat preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom Drager tip 7110 ter AlcoQuant tip 3020, zato se sodišču ni porajal dvom v pravilnost uporabe elektronskega alkotesta v obdolženčevem primeru kar se tiče vpliva mobilnega telefona, ter da gre pri dodatni koloni (calibration date) digitalnega izpisa alkotesta Drager tip 6820 za odločitev proizvajalca, da kolono vključi v izpis, zato samo dejstvo, da je vrstica calibration date v digitalnem izpisu elektronskega alkotesta prazna, ne pomeni njegovega nepravilnega delovanja ali tega, da kalibracija ne bi bila izvedena. V tak zaključek je sodišče prepričalo tudi primerjanje rezultatov alkoholiziranosti, izhajajočih iz digitalnega izpisa alkotesta Drager tip 6820, od katerih so le ti v devetih primerih bili 0,00 mg/l, enkrat 0,14 mg/l ter obdolženčev rezultat 1,42 mg/l, kar je po prepričanju sodišča ovrglo dvom v pravilnost delovanja elektronskega alkotesta Drager tip 6820.

8Kot pravilno izpostavlja pritožba, je bil v predmetnem postopku ugotavljanja psihofizičnega stanja udeleženca cestnega prometa uporabljen elektronski alkotest Drager tip 6820, navedeni odgovor z dne 26. 3. 2024 (skupaj z zapisnikoma), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, pa se nanaša na elektronski alkotest Drager tip 6810, Drager tip 7110 ter AlcoQuant tip 3020. Pri tem pritožba pravilno izpostavlja tudi, da iz navodil za alkotest Drager tip 6810 izhaja, da mora biti mobitel na primerni razdalji, iz navodil za alkotest Drager tip 6820 pa, da mora biti najmanj 10 metrov oddaljen od elektronskega alkotesta.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tako sicer izhajajo razlogi za neizvedbo zgoraj povzetih dokazov, vendar pa je pritrditi pritožbi, da ob ostalih izvedenih dokazih, na katere se pri odločitvi opre sodišče prve stopnje, zaključek, da izvedba navedenih dokazov ni bila potrebna za pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ker je bila pravilnost delovanja elektronskega alkotesta Drager tip 6820 dokazana z drugimi dokazi, ni prepričljiv, saj se ti dokazi ali nanašajo na drug elektronski alkotest (odgovor z dne 26. 3. 2024 skupaj z zapisnikoma) ali niso skladni med seboj (izpis iz evidenčne knjige in digitalni izpis iz alkotesta).

Ob navedenem je sodišče prve stopnje s postopanjem, ko je o dejstvu nevpliva mobitela na rezultat pri opravljanju alkotesta z Drager tip 6820 ter o verodostojnosti podatkov glede kalibracije navedenega alkotesta, ki izhajajo iz evidenčne knjižice, sklepalo le na podlagi odgovora Urada z dne 26. 3. 2024, ki se nanaša na drug tip elektronskih alkotestov in iz katerega odgovor, zakaj v digitalnem izpisu ni zavedene kalibracije ne izhaja, pri tem pa je zavrnilo vse ostale dokazne predloge obrambe v zvezi s tem, poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe. Izpodbijana sodba je tako obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 90. členom ZP-1. Pri tem pa očitano kršitev utemeljujejo tudi nejasni razlogi sodišča prve stopnje glede pravilnosti kalibracije navedenega alkotesta. Sodišče se v zvezi s tem zaključkom sklicuje na evidenčno kartico skupaj z odgovorom z dne 26. 3. 2024 in digitalnim izpisom meritev alkotesta. Ker iz odgovora z dne 26. 3. 2024 ne izhaja, da v primeru kalibracije alkotesta le ta na digitalnem izpisu ni razvidna, iz digitalnega izpisa datum kalibracije sploh ne izhaja, pritožba pa pravilno izpostavlja, da se lahko v evidenčno kartico vpiše kalibracije tudi če ni opravljena, zaključek sodišča prve stopnje, da ni podvomilo v pravilnost izpolnjevanja evidenčne knjižice, saj za to ni našlo nobenega razloga, ni prepričljiv. Sodišče prve stopnje namreč v postopku ni zaslišalo D. D., ki je naveden v evidenčni kartici kot oseba, ki je dne 22. 6. 2023 opravila kalibracijo, prav tako pa nima ustreznega znanja za zaključek o opravljeni kalibraciji uporabljenega elektronskega alkotesta glede na podatke o opravljenih meritvah, ki izhajajo iz njegovega digitalnega izpisa.

9Ob navedenem je pritožbeno sodišče obdolženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje skrbno preučiti podane dokazne predloge obdolženca ter pri odločitvi o izvedbi oziroma neizvedbi s strani obrambe predlaganih dokazov skrbno tehtati tudi obdolženčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku, katere zagotovitev zagotavlja pošten postopek. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je obdolženec odgovoren za očitani prekršek. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še glede na razloge sodišča prve stopnje v 8. in 17. točki obrazložitve izpostavlja, da so zaključki o storilčevem direktnem naklepu ob hkratnem pojasnjevanju nepotrebnosti izvedbe dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke zaradi tega, ker se je obdolženec sam spravil v vinjeno stanje, pomanjkljivi, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo dejstva, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je obdolženec takšno obliko krivde do tega prekrška oblikoval še preden se je spravil v vinjeno stanje, prav tako pa dejstvo, da je zapisnik o alkoholiziranosti podpisal brez pripomb ne utemeljuje zaključka, da je zato v času storitve prekrška bil prišteven.