VSC Sklep PRp 32/2025

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženca zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju PR 1179/2024 z dne 2. 12. 2024 ter sklenilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

2Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter odpravo izpodbijanega sklepa ter sklepa z dne 23. 1. 2023, s katerim mu je sodišče začasno odvzelo vozniško dovoljenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma pritožbeno sodišče glede na vsebino pritožbe obdolžencu pojasnjuje, da z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje obdolženca ni spoznalo krivega za prekršek vožnje pod vplivom kokaina, temveč je zgolj zaključilo, da obdolženec z ugovorom ni uspel omajati zaključka sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega suma, da je storil prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP. Kot je pravilno obdolžencu pojasnilo sodišče prve stopnje, se bo obdolženčeva odgovornost za očitani prekršek dokazovala in ugotavljala v nadaljevanju postopka.

5V predmetni zadevi je predlagatelj zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP, s katerim obdolžencu očita, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, saj je 19. 11. 2024 ob 11.23 uri vozil osebni avtomobil v naselju Celje, pri tem pa je hitri test sline pokazal prisotnost kokaina.

Dne 27. 11. 2024 je prekrškovni organ dopolnil obdolžilni predlog s poročilom o toksikološki preiskavi z dne 26. 11. 2024.

Predlagatelj je hkrati z obdolžilnim predlogom vložil tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, čemur je prvo sodišče sledilo s sklepom z dne 2. 12. 2024. Zoper navedeni sklep je obdolženec vložil ugovor, katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom argumentirano zavrnilo.

6Obdolženec v pritožbenih navedbah ponavlja ugovorne trditve in svoje nestrinjanje z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, vendar iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritožbenega sodišča ne prepriča v nezakonitost oziroma nepravilnost zaključka sodišča prve stopnje o neutemeljenosti obdolženčevega ugovora z dne 9. 12. 2024.

7Kot je obdolžencu pravilno pojasnilo že prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, iz določbe prvega odstavka člena 113.a ZP-1 izhaja, da le v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Pri tem se skladno s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 sodišče pri odločanju o predlogu o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji zgolj na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 19. 11. 2024 ter fotografija pozitivnega testa Securatec, DrugWipe 6S), iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled. Pri tem pa je ugovorne trditve, da iz poročila toksikološke preiskave z dne 26. 11. 2024 izhaja le prisotnost metabolitov (presnovkov) kokaina v krvi obdolženca, ne pa tudi kokaina samega, pravilno zavrnilo z razlogi, da zmanjšana sposobnost voznika za vožnjo v cestnem prometu ni (več)¹ zakonski znak obravnavanega prekrška. Zato tudi pritožbeno očitana kršitev 90. člena ZP-1, ker sodišče prve stopnje ni niti izvedlo niti zavrnilo v ugovoru predlaganega dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi glede na pritožbene trditve potrdil, da metaboliti niso psihoaktivni, ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga, saj pritožbeno izpostavljeno postopanje sodišča prve stopnje ni vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa in tako relativna bistvena kršitev določb postopka po drugem odstavku 155. člena ZP-1 ni podana.

Ob tem, ko 106. člen ZPrCP določa, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov ter da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obdolženec z ugovorom ni uspel izpodbiti zaključka o obstoju utemeljenega suma.

Vsa sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba (VSC sodba PRp 117/2017, VSC sklep PRp 98/2019, VSK PRp 9/2010, IV Ips 13/2018), je bila sprejeta pred spremembo člena 101. ZPrCP z novelo ZPrCP-F, prav tako pa se nanaša na odločitev o odgovornosti obdolženca za očitani prekršek, ne pa na presojo utemeljenega suma za začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Zato z obravnavano zadevo ni primerljiva.

8Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obdolženca, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1), izpodbijani sklep potrditi.

9Obdolženec ni uspel z vloženo pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 moral v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe o prekršku plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

¹ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F), Ur. List RS št. 123-2630/2021 z dne 27. 7. 2021, z veljavnostjo in uporabo od 11. 8. 2021.