VSL Sklep III Cp 1294/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.¹ Meni, da je postopanje v zvezi z odstopom nasprotne tožbe na okrožno sodišče pravno zgrešeno. Vrednost spornega predmeta za nasprotno tožbo je določil v višini vrednosti spornega predmeta po tožbi v postopku II P 113/2021, v katerem je vrednost spornega predmeta tožnica (tu toženka) sicer določila prenizko in bi moralo zadevo obravnavati okrožno sodišče, vendar se je pristojnost ustalila. Tu tožena stranka v postopku II P 113/2021 zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje tožnika in A. A. sodita nepremičnini 184/4 in 184/9 in da sta deleža obeh polovična. Tožnik pa v okviru nasprotne tožbe primarno zahteva ugotovitev, da isti nepremičnini ne sodita v skupno premoženje, in podredno, da sodita v skupno premoženje, vendar je delež tožnika 5 %, delež A. A. pa 95 %. Nasprotne tožbe zoper A. A. tožnik ni vložil, saj ga slednja ni tožila, kljub temu pa sta zahtevka v obeh postopkih istovetna in je nujna skupna obravnava, saj materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavo in se morata obravnavati skupaj, o isti stvari pa ne sme priti do dveh različnih odločitev. To narekuje tudi sodna praksa in je zmotno pravno naziranje, da naj za konkretni primer to ne bi veljalo, ker tožnik toži zgolj toženko, ne pa tudi A. A. V primeru zavrženja nasprotne tožbe zaradi litispendence ali res iudicata bo poseženo v pravico tožnika do sodnega varstva. Če bi okrožno sodišče nasprotno tožbo vseeno sprejelo v obravnavo, pa tožnik naknadno od takega pravnega varstva ne bo imel več nobene koristi, saj bo sodišče v postopku II P 113/2021 po stališču sodnice v okviru odprtega sojenja tožbenemu zahtevku ugodilo in sledilo zakonski domnevi o enakih deležih. Pri obeh zahtevkih gre za zahtevek iz naslova skupnega premoženja, ki ima učinek tudi na na drugo toženo stranko A. A. v postopku II P 113/2021, saj je od odločitve o deležu tožnika na morebitno ugotovljenem skupnem premoženju odvisna tudi usoda A. A. v celoti lastnega premoženja. Predlaga spremembo sklepa tako, da je Okrajno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za odločanje o nasprotni tožbi tožnika v postopku II P 113/2021, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba ni utemeljena.

5V zadevi II P 113/2021 je Republika Slovenija na podlagi prvega odstavka 83. člena DZ² z namenom poplačila davčnega dolga zoper B. B. in A. A. vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnini ID znak parcela 0000 184/4 in parcela 0000 184/9 predstavljata njuno skupno premoženje, na katerem imata delež vsak do 1/2.

6B. B. je 9. 11. 2024 zoper Republiko Slovenijo vložil nasprotno tožbo s primarnim zahtevkom na ugotovitev, da navedeni nepremičnini ne predstavljata skupnega premoženja, in s podrednim zahtevkom na ugotovitev, da nepremičnini sicer predstavljata skupno premoženje, da pa je delež B. B. na njem le 5 %.

7Sodišče prve stopnje na naroku 19. 11. 2024 v postopku II P 113/2021 nasprotne tožbe ni dovolilo, zato jo je izločilo iz zadeve in vpisalo v nov (predmetni) spis II P 1240/2025, v katerem jo obravnava kot samostojno tožbo.

8Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, pritožbeno sodišče pa odločitev sprejema kot pravilno.

9Po drugem odstavku 183. člena ZPP³ nasprotne tožbe ni mogoče vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Zadeva II P 113/2021 se vodi pred okrajnim sodiščem (na podlagi ustalitve pristojnosti), medtem ko je za zahtevek po nasprotni tožbi glede na opredeljeno vrednost spornega predmeta 48.029,89 EUR pristojno okrožno sodišče (prvi odstavek 32. člena ZPP). Zaključek sodišča prve stopnje o nedovoljenosti nasprotne tožbe je torej že iz tega razloga pravilen.

10Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se zahtevek v predmetnem postopku ne nanaša na iste stranke kot v postopku II P 113/2021, različna pa je tudi materialnopravna podlaga, na kateri temeljita zahtevka. Kljub temu da se bodo v obeh postopkih ugotavljala deloma ista dejstva, zato ni mogoče govoriti o istovetnosti spora, ki bi utemeljevala njuno združeno obravnavo. Obširne pritožbene navedbe, s katerimi tožnik skuša utemeljiti nujnost skupnega odločanja, se tako izkažejo za neutemeljene.

11Ker je glede na vrednost spornega predmeta za odločanje o obravnavani samostojni tožbi po prvem odstavku 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče, se je okrajno sodišče pravilno izreklo za stvarno nepristojno (19. člen ZPP).

12Po pojasnjenem je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.
² Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/17, s spremembami in dopolnitvami.
³ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.