VSC Sodba I Cpg 85/2025

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.586,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2022 dalje do plačila ter naložilo toženi stranki v plačilo pravdne stroške v višini 642,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo 2.586,40 EUR kot plačilo za opravljene storitve čiščenja poslovnih prostorov na podlagi ustno dogovorjene podjemne pogodbe (619. do 648. člen OZ). Prvostopno sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in ugodilo tožbenemu zahtevku (3. odstavek 454. člena ZPP, v zvezi s 316. členom ZPP).

2Zoper prvostopno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni in zavrne zahtevek, oziroma podredno razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Navedla je, da je sodišče napačno uporabilo 316. člen ZPP, saj niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave določeni v tem členu. Sodišče je napačno odločitev oprlo na tolmačenje, da je tožena stranka z delnimi plačili pripoznala dolg. Pripoznava zahtevka je lahko le izrecna in nedvoumna. Tožena stranka pa je izrecno nasprotovala obstoju zapadle obveznosti, saj je zatrjevala, da gre za ustni dogovor o postopnem plačilu, znesek bi bil poravnan do februarja 2024.

Sodišče ni presojalo vsebine izjave tožene stranke z vsebinskega vidika, kar je pravno nevzdržno in pomeni arbitraren poseg v toženčevo pravico do obrambe.

Smiselno graja napačno sklepanje sodišča, da gre za izjavo na podlagi pripoznave in uveljavlja kršitev napačne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča II Ips 205/2017, da je molče pripoznava možna le, če je iz vseh izjav tožene stranke mogoče sklepati, da zahtevku ne nasprotuje več.

Ni izpolnjena ne dejanska in ne pravna podlaga za izdajo sodbe zaradi pripoznave in uveljavlja kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče je kljub izvedbi naroka odločilo, da iz vsebine navedb tožene stranke sledi pripoznava in je izdalo sodbo po skrajšanem postopku. Ni se opredelilo do vseh trditev in predlaganih dokazov tožene stranke ter kršilo pravico tožene stranke iz 22. člena Ustave - pravico do izjave in do poštenega sojenja. Moralo bi izvesti in oceniti predlagane dokaze in ugotoviti, ali je dogovor o obročnem plačilu res obstajal. Ker tega ni storilo, je kršilo tudi pravico tožene stranke do kontradiktornega postopka.

3Tožeče stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za gospodarski spor majhne vrednosti. Uporabljajo se določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja postopek v gospodarskih sporih od 480. do 496. člena ZPP. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarne terjatve, ki ne presegajo 4.000,00 EUR, se uporabljajo določbe, ki urejajo postopek v sporih majhne vrednosti (od 442 do 458. člena ZPP). Zoper sodbo, izdano v postopku o sporih majhne vrednosti, se je dovoljeno pritožiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Pritožbeno sodišče ne povzema dejanskega stanja in dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča na tem mestu, ker so razvidne iz sodbe sodišča prve stopnje, se pa opredeljuje do bistvenih pritožbenih navedb.

7Iz obrazložitve prvostopnega sodišča je razvidno, da je na zahtevo tožene stranke, ki je predlagala narok, sodišče razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za 10.4.2025. Vabilo je bilo toženi stranki osebno vročeno dne 10. 3. 2025 (razvidno iz vročilnice pripete k listni številki 113 v spisu). Tožena stranka na narok dne 10. 4. 2025 ni pristopila, čeprav je bila pravilno vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila. S tem so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave po tretjem odstavku 454. člena ZPP, v zvezi s 316. členom ZPP. Na navedena zakonska določila in pravne posledice, ki nastopijo, če tožena stranka, ki je narok predlagala, na narok ne bo pristopila, je bila tožena stranka opozorjena v vabilu na glavno obravnavo. Ob nastali procesni situaciji, je prvostopno sodišče postopalo povsem zakonito, ko je na podlagi 3. odstavka 454. člena, v zvezi s 316. členom ZPP izdalo izpodbijano sodbo. Povsem pravilno je brez nadaljnjega obravnavanja, potem ko je preverilo ali lahko stranke razpolagajo s predmetnim zahtevkom v smislu 3. člena ZPP in ugotovilo, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati, izdalo sodbo na podlagi pripoznave in ugodilo tožbenemu zahtevku (4. točka obrazložitve).

8Kot povsem neutemeljeni se tako pokažejo pritožbeni očitki o neizpolnitvi zakonskih pogojev za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v smislu 316. člena ZPP. Izdaja navedene sodbe je v tem primeru vezana na določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP. Ne gre za nobeno izjavo tožene stranke o pripoznavi dolga, temveč je pravno relevantno dejstvo, da se tožena stranka ni udeležila naroka za glavno obravnavo, čeprav je bil narok razpisan na njeno zahtevo. Sodišče ni toženi stranki kršilo nobenih pravic. Tožena stranka se kljub temu, da je bila pravilno vabljena na narok, naroka ni udeležila in na ta način ni dosegla vsebinske obravnave svojega zahtevka. Prvostopno sodišče tako ni kršilo nobenih pravic toženi stranki, oziroma se očitane kršitve pravice do obrambe, kršitve pravice do kontradiktornosti in kršitve 22. člen Ustave, sodišču prve stopnje niso pripetile.

9V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb na pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10Pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker jih tožena stranka ni priglasila.