VSL Sklep III Cp 1257/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki s področja ekonomije A. A. za opravljeno izvedensko delo (pisno izvedensko mnenje z dne 6. 3. 2025) odmerilo bruto nagrado v znesku 1.899,24 EUR ter 22 % DDV v višini 417,83 EUR, skupaj 2.317,07 EUR, ki se po naknadno predloženem e-računu izplačajo na poslovni račun izvedenke (I. točka izreka), ki je zavezanka za plačilo DDV (II. točka izreka). Sklenilo je, da se nagrada in DDV v skupnem znesku 2.317,07 EUR izplača iz predujma tožene stranke (III. točka izreka), ki je dolžna v roku 15 dni plačati še manjkajoči predujem v znesku 1.517,07 EUR na transakcijski račun sodišča (IV. točka izreka).

2Zoper sklep se v delu, kolikor ji sodišče ni priznalo nagrade in stroškov v znesku nad 2.317,07 EUR, pravočasno pritožuje izvedenka.

V zvezi z nagrado za študij spisa uveljavlja, da je sodišče navedlo, da ima spis približno 4.000 strani, ob tem pa ni podalo utemeljitve za ta "približno". Tako pavšalna navedba sodišča ne utemeljuje znižanja priglasitve s strani izvedenke, pritožbeno sodišče naj izvede štetje vseh strani spisa, vključno z dvostranskimi, ali upošteva objektivno primerjalno utemeljeno priglasitev izvedenke.

Glede zahtevnosti mnenja iz pojasnila sodišča izhaja močno podcenjevanje predvsem obsega opravljenega dela. Izvedensko delo obsega obdobje 30 let od 1990 do 2019, kar zajema še obdobje bivše Jugoslavije. Za tako dolgo obdobje je bilo treba podatke o deviznih tečajih, povprečnih neto plačah ipd. znati pridobiti, potrebno je bilo veliko brskanja tudi po lastnih starih arhivih, saj vsi niso več jasno dosegljivi, jih obdelati, preračunati in zapisati v mnenje. Še zdaleč ni šlo za običajno izvedensko delo. Tudi sicer nobeno izvedensko delo ni običajno, saj ima veliko specifičnosti. Sodišče močno podcenjuje angažiranje izvedenke. Če znajo izvedenci izvesti svoje delo, znajo tudi ovrednotiti angažiranje bolje od nekoga, ki za to področje ni strokovno usposobljen in ki pri delu ni bil prisoten. Več o obsegu, kompleksnosti in vloženi strokovnosti je razvidno iz samega mnenja, v katerega naj pritožbeno sodišče vpogleda in upošteva priglasitev izvedenke.

Sodišče tudi ni priznalo povišanja nagrade zaradi inflacije, odločitev pa je utemeljilo le z nekritičnim prepisom obrazložitve, ki se ponavlja iz zadeve v zadevo, in s sklicevanjem na sklepe, ki niso enoznačno uporabljivi. Po izkušnjah Društva izvedencev enoznačne rešitve sodišč glede tega vprašanja ni, sodišča sprejemajo različne odločitve, nekonsistetnost pa je posledica dejstva, da sklepe izdajajo različni mladi strokovni sodelavci in jih sodniki ob obilici drugega dela ne pregledajo. To med izvedenci povzroča veliko nelagodja, slabe volje in nemotiviranosti za delo. Izvedenci so sodelavci sodišča, delajo po 6 let starih cenah, povišanje zaradi inflacije pa uveljavljajo le do uveljavitve zadnjega pravilnika dalje, čeprav prejšnjih cen ni spreminjal. Inflacija je bila visoka, od oktobra 2021 dalje je dosegla skoraj 20 %, izvedenci pa so upravičeni do pravičnega plačila. Da bi odločbe lahko uporabili enoznačno in se sklicevali nanje, bi morala obstajati odločitev Vrhovnega sodišča, ki je ni, odločbe višjih sodišč pa niso enoznačno uporabljive brez podrobne preučitve. Društvo izvedencev je vložilo vlogo na Vrhovno sodišče s prošnjo za to rešitev, pa o njej še ni bilo odločeno. Obrazložitev sodišča, da pravilnik ne daje pooblastila sodišču za priznanje inflacije, je nerazumna. Nobeden od členov pravilnika sodišču takega pooblastila ne daje niti pri ostalih postavkah nagrad, čeprav so za vsako od njih potrebni preračuni, ki niso enoznačni (npr. pri priznanju kilometrine mora sodišče vpogledati v javne podatke o ceni bencina in v podatke o razdalji med kraji, pa za to ni potrebno nobeno posebno pooblastilo). Gre za razlago iz preteklosti, ki se le prepisuje iz sklepa v sklep, ne da bi kdo izvedel vsebinsko presojo napisanega. Neupoštevanje inflacije pomeni oškodovanje izvedenca, zato naj pritožbeno sodišče opravi tehtno presojo in upošteva priglasitev izvedenke.

Po mnenju izvedenke je žalostno, da sklepe izvedencem pišejo strokovni sodelavci, ki še nimajo konkretnih izkušenj in ne poznajo zahtevnosti zadev, sodniki pa sklepa niti ne podpišejo. Verjetno bi bilo drugače, če bi sodnik moral sklep pred izdajo prebrati in podpisati. Ker so izvedenci sodelavci sodišča, ki jim sodišče delo odstopi, kadar nima strokovnega znanja, izvedenka prosi za korekten odnos do dela, pri katerem se izvedenci zelo trudijo, ter predlaga priznanje nagrade in stroškov v priglašeni višini.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je na podlagi 243. člena ZPP¹ s sklepom z dne 23. 10. 2024 postavilo sodno izvedenko ekonomske stroke A. A., ki je 6. 3. 2025 izdelala izvedensko mnenje. Priložila je tudi stroškovnik, v katerem je priglasila nagrado in stroške v znesku 3.407,68 EUR. Sodišče ji je z izpodbijanim sklepom po prvem odstavku 249. člena ZPP, prvem odstavku 45. člena ZSICT² in po določbah Pravilnika³ od priglašenega zneska priznalo 2.317,07 EUR, odločitev pa je materialnopravno pravilna.

6Uvodoma je pojasniti, da nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ni predmet pritožbene presoje, saj je bila izvedenki priznana v celotni priglašeni višini 51 EUR po 38. členu Pravilnika.

7Za študij spisa s prilogami je izvedenka priglasila nagrado v višini 1.674 EUR, ki jo 37. člen Pravilnika predvideva za spise v obsegu nad 4.000 do 5.000 strani. Svojo oceno števila strani je izvedenka utemeljila s primerjavo spisa z višino paketa kupljenih pisarniških listov (paket 500 listov je visok 5 cm) ob upoštevanju, da so zapisi v spisu mestoma dvostranski. Sodišče je obseg spisa po drugi strani ocenilo na približno 4.000 strani in izvedenki priznalo 1.286 EUR.

8Drži, da je ocena sodišča prve stopnje, da spis obsega "približno 4.000 strani", precej pavšalna, zato je pritožbeno sodišče spis ponovno pregledalo in ugotovilo, da skupaj s prilogami in ob upoštevanju dvostranskih vlog obsega nekaj manj kot 2.500 strani. Sodišče prve stopnje je torej obseg spisa nekoliko precenilo in izvedenki nagrado priznalo v previsokem znesku.⁴ Ker pa je taka odločitev izvedenki v korist, pritožbeno sodišče ob spoštovanju načela prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP) v priznano nagrado za študij spisa v višini 1.286 EUR ni poseglo oziroma je ni znižalo. Ob tem še pripominja, da izvedenkina primerjava višine spisa z višino paketov tovarniško pakiranih, neuporabljenih listov prav tako ni primerna in objektivna, saj spis poleg listov vsebuje še ovojnice in povratnice, ki so na liste speti s sponkami, spis pa je tudi zvezan z vrvico v kartonsko mapo, kar vse debelino spisa navidezno povečuje.

9Izvedenka je za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja zahtevala nagrado v višini 582 EUR po prvem odstavku 40. člena Pravilnika. Pojasnila je, da je mnenje izjemno zahtevno glede na vložen čas za preračune za dolgoletno obdobje 1990-2019, vloženo strokovnost, kompleksnost in obseg glede na dolgoletnost obdobja. Sodišče je izvedensko mnenje ocenilo za zelo zahtevno in ji priznalo nagrado v znesku 525 EUR. Obrazložilo je, da iz mnenja ne izhaja, da bi izdelava terjala nadpovprečno angažiranost v smislu posebnih analiz in preiskav, posvetovanja z drugimi strokovnjaki iste vrste ali uporabo domače in tuje literature, temveč gre za običajno delo, ki po obsegu in zahtevnosti ne odstopa od podobnih primerov.

10Skladno s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika je zahtevnost mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Po enotni in usklajeni sodni praksi je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja, ko je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka.⁵

11V konkretnem primeru je naloga obsegala 2 vprašanji, samo mnenje pa obsega 6 strani in priloge. Naloga se sicer res nanaša na dolgo časovno obdobje skoraj 30 let, pri čemer je prišlo tudi do velikih geopolitičnih in gospodarskih sprememb ter tudi do spremembe valute in je izvedenka morala podatke iskati po raznih arhivih, zaradi obsega pa je bilo delo tudi časovno zamudno. Vendar pa tudi ob upoštevanju vseh teh dejavnikov ni mogoče govoriti o izjemni kompleksnosti in o bistvenem odstopanju od zahtevnosti dela v drugih podobnih primerih, zato pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izdelano mnenje ne dosega zgoraj opisanega standarda izjemne zahtevnosti. Nagrada je tako pravilno priznana v višini 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Ob tem ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je sodišče podcenjevalo izvedenkino delo in njegov obseg, saj ji je nagrado priznalo v normativno določenih okvirih in odločitev tudi prepričljivo obrazložilo. Posledično je neutemeljeno pritožbeno opozarjanje na (domnevni) problem sistemskega nezaupanja sodišč v izvedence in njihovo sposobnost ocene dela in angažmaja (v smislu neustreznega vrednotenja stroškovnikov).

12Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi zvišanja nagrade zaradi inflacije, ki jo je izvedenka zahtevala na podlagi 51. člena Pravilnika in ki določa, da se višina plačila za opravljeno delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije, in da je sprememba višine plačila možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 %.

13Ni mogoče slediti navedbi, da obrazložitev sodišča prve stopnje predstavlja le avtomatično in nekritično prepisovanje argumentacije iz starejših odločitev. Sodišče je namreč pri zavzetem stališču sledilo enotni in ustaljeni sodni praksi višjih sodišč⁶, pri čemer ni pravno odločilno, da (še) ne obstaja judikat Vrhovnega sodišča RS, ki bi potrjeval v njej zavzeta stališča. Sodna praksa predstavlja pomemben, čeprav neformalni, sekundarni in dopolnilni pravni vir, ki prispeva k enotni uporabi formalnih pravnih virov. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) pa med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Izvedenka v pritožbi sicer trdi, da judikati višjih sodišč, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso enoznačno uporabljivi, vendar ob tem ne pojasni, v čem konkretno naj bi se obravnavani primer razlikoval od primerov iz sodne prakse. Tudi pritožbeno sodišče zato pritrjuje na podlagi enotne in ustaljene sodne prakse zavzetemu stališču sodišča prve stopnje, da 51. člen Pravilnika sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila "možna", nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika. Drugačna razlaga 51. člena Pravilnika bi vodila k neenaki obravnavi izvedencev. Zaradi negotovosti bi bila pravno nevzdržna situacija, ko bi bilo upoštevanje rasti cen življenjskih potrebščin (oziroma uskladitev plačila z inflacijo) odvisno od okoliščine, ali je izvedenec povišanje uveljavljal v svojem stroškovniku.⁷ Posledično tudi ne more biti odločilen pritožbeni argument o neenotnem odločanju prvostopenjskih sodišč (pri čemer pritožbeno sodišče na stališča sodišča prve stopnje ni vezano).

14Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je izpodbijani sklep izdala in podpisala sodnica, zato ni mogoče slediti očitku o neprimernosti ureditve, da o stroških izvedencev odločajo strokovni sodelavci (ki pa jim sicer kot pravnikom s pravniškim državnim izpitom drugi odstavek 54. člena ZS⁸ daje pooblastilo za izdelavo osnutkov sodnih odločb).

15Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 22/2018, s spremembami in dopolnitvami.
³ Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 84/2018, s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Za 2.500 strani bi izvedenki pripadala nagrada v višini 898 EUR.
⁵ Prim. VSL Sklep III Cp 1170/2024 z dne 21. 10. 2024, VSL Sklep I Cp 119/2022 z dne 9. 3. 2022, VSC Sklep II Ip 196/2021 z dne 15. 6. 2021, VSL Sklep I Cpg 41/2021 z dne 25. 2. 2021 in drugi.
⁶ Prim. VSL Sklep I Cp 55/2023 z dne 3. 2. 2023, VSM Sklep I Ip 244/2023 z dne 20. 6. 2023, VSM Sklep I Ip 215/2023 z dne 2. 8. 2023, VSC Sklep II K 43986/2015 z dne 13. 2. 2024, VSM Sklep I Ip 128/2024 z dne 27. 8. 2024, VSL Sklep III Cp 323/2025 z dne 26. 3. 2025.
⁷ Prim. VSL Sklep III Cp 323/2025 z dne 26. 3. 2025.
⁸ Zakon o sodiščih, Ur. l. RS, št. 19/94, s spremembami in dopolnitvami.