45. člen ZSICT

Z izdelavo skice in elaborata je izvedenec zamujal 8 dni. Pritožbeno sodišče je zato za 8 % znižalo nagrado izvedencu, ki mu je bila sicer priznana za izdelavo skice in elaborata.

Po enotni in usklajeni sodni praksi je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja, ko je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Pravilna je odločitev o zavrnitvi zvišanja nagrade zaradi inflacije, ki jo je izvedenka zahtevala na podlagi 51. člena Pravilnika.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila „možna,“ nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika. Drugačna razlaga 51. člena Pravilnika bi vodila k neenaki obravnavi izvedencev.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila "možna", nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem, v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika.

S predvidenimi stroški izvedenskega dela, oziroma posredno z dejstvom, da bo izvedenec za opravljeno delo plačan po urni postavki in predvideni porabi časa, sta predlagatelja soglašala pod predpostavko, da bo izvedenec naloženo delo opravil. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Sodišče sme izvedencu odreči plačilo le, če bi šlo za očitno nestrokovno in neskrbno opravljeno delo. Namen predpravdnega postopka z izvedencem je predpravdno pridobivanje informacij v obliki izvedenskega mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Drugače kot v rednem pravdnem postopku, sodišče v tem postopku nestrinjanja z izvedenskim mnenjem ne presoja v okviru dokazne ocene (razen v primeru kasnejšega pravdnega postopka - glej tretji odstavek 268.a člena ZPP, po katerem lahko sodišče v pravdnem postopku le pod pogoji iz 254. člena ZPP postavi istega ali novega izvedenca, če je bil dokaz z izvedencem izveden skladno s tem členom). Lahko pa izvedencu na podlagi pripomb udeležencev postopka naloži dopolnitev izvedenskega mnenja.

V skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Nestrinjanje udeleženca z izdelanim izvedenskim mnenjem ne vpliva na izvedenčevo pravico do plačila za opravljeno delo, pač pa bodo njegove pripombe predmet nadaljnjega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Za povračilo stroškov in nagrade je torej pravno relevantno zgolj to, da je sodni izvedenec opravil delo v potrebnem obsegu, kot je odredilo sodišče.

Cenilec se neupravičeno zavzema za uskladitev plačila po 51. členu Pravilnika. Pravilno in skladno s stališči sodne prakse je stališče sodišča prve stopnje, da višine plačila za opravljeno cenitev ni mogoče uskladiti neposredno z uporabo zgoraj citirane določbe zgolj na podlagi podatkov Statističnega urada RS o letni stopnji rasti cen življenjskih potrebščin. Iz besedila te določbe takšnega pooblastila sodišču ni mogoče razbrati. V zadnjem stavku 51. člena Pravilnika uporabljena besedna zveza "od uveljavitve zadnjega zvišanja," po stališču pritožbenega sodišča potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da ta določba Pravilnika predstavlja splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru. Ta pa lahko v skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje s spremembo Pravilnika. Cenilec nima pravice do plačila za uporabo plačljive aplikacije (Arvio), s pomočjo katere je za potrebe cenitve opravil pregled opravljenih transakcij z nepremičninami. Glede na navedbe pritožbe je opravljene transakcije z nepremičninami mogoče pregledati zgolj z uporabo plačljive aplikacije. Pridobivanje podatkov o opravljenih transakcijah z nepremičninami predstavlja osnovo za izdelavo cenitve po

Utemeljeno pa tožniki izpodbijajo priznanje nagrade za pisno dopolnitev mnenja. Drugi odstavek 40. člena Pravilnika določa, da ima izvedenec oziroma strokovna organizacija pravico do nagrade za podano dopolnilno izvedensko mnenje, v kolikor odgovarja na dodatna vprašanja, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo.

Ob uporabi sistemske razlage je treba zaključiti, da spada plačilo za čas potovanja na sodišče med plačila za delo ter ne med stroške, kot je napačno navedlo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, in s tem se 2% pavšalni obračun materialnih stroškov upošteva tudi glede plačila časa za potovanje na sodišče in nazaj (četrti odstavek 41. člena Pravilnika). Jezikovna in namenska razlaga določb ZPP napotujeta, da je temeljno pravilo, da je postavljen izvedenec fizična oseba, le izjemoma je to lahko strokovna institucija. Sodišče namreč postavi izvedenca zato, ker mora pri sojenju uporabiti strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo pritožbenih navedb, da je izvedensko mnenje nestrokovno izdelano. Takšna pritožbena graja predstavlja vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. V skladu s stališči sodne prakse nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o nestrokovnosti izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.

Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.

Glede kompleksnosti in vrste zadeve, ki je bila v obravnavani zadevi predmet cenitve, se je sodni cenilec v pritožbi skliceval predvsem na dejstvo, da je moral oceniti dve nepremičnini - parceli, od katerih je ena mešane namenske rabe - stavbno in kmetijsko zemljišče, na drugi parceli pa so štirje objekti, ki so vsi različne oblike, finalizacije in različni po namembnosti. Te navedbe držijo in sodišče druge stopnje se strinja s cenilcem, da ne gre za najbolj preprost primer cenitve, kot npr. cenitev enakih praznih parcel. Kljub temu je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je cenilcu odmerilo osnovno nagrado za izdelavo cenitve v višini 350,00 EUR, saj opravljena cenitev tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja zelo zahtevne cenitve, za katero Pravilnik predpisuje nagrado v višini 525,00 EUR, ampak zahtevno cenitev, za katero pa cenilcu pripada plačilo v višini 350,00 EUR. Podatka o inflaciji v preteklem letu na podlagi določbe 51. člena Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, da bi se celotna nagrada sodnemu cenilcu enostavno povišala. Iz besedila citirane določbe namreč ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. V zadnjem stavku citirane določbe uporablj

Iz javno objavljenih podatkov na spletni strani Statističnega urada RS izhaja, da je letna stopnja rasti cen v letu 2022 znašala 10,3%. Tega podatka pa po stališču pritožbenega sodišča na podlagi 51. člena Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, da bi se celotna nagrada sodnemu cenilcu enostavno povišala za 10%, saj iz besedila določbe ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. V zadnjem stavku citirane določbe uporabljena besedna zveza "od uveljavitve zadnjega zvišanja", po stališču pritožbenega sodišča potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da 51. člen Pravilnika predstavlja splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru. Ta pa lahko v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)1 "uveljavi zvišanje" s spremembo Pravilnika.

Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izvedenec izvedensko mnenje oziroma njegovo dopolnitev izdelal. Ob takšni ugotovitvi je pritožnikovo odklanjanje plačila nagrade in stroškov v zvezi s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedencu neutemeljeno, saj je le-to upravičeno le v primeru, če izvedenec ni opravil naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje oziroma če (pisne) dopolnitve izvedenskega mnenja ni izdelal v skladu z navodili sodišča, česar pa pritožnik ne zatrjuje.

S pritožbenimi navedbami, da je izvedensko mnenje neuporabno in da je sodišče prve stopnje zaradi tega angažiralo novega izvedenca, pritožba ne more biti uspešna. Ali je tako, bo odločilo sodišče v končni sodbi. Za priznanje nagrade izvedencu ni odločilno, ali se stranke s podanim mnenjem strinjajo. Prav tako ni odločilno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve oziroma ali bo sodbo oprlo na izvedensko mnenje.

Objektivni pogoj za plačilo je, da je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče. Načeloma je upravičen do plačila, ko delo opravi v celoti. Glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela ne more biti dvoma, da je šlo (najmanj) za zelo zahtevno izvedeniško mnenje.

Objektivni pogoj za plačilo nagrade in stroškov je torej, da je strokovna organizacija opravila delo, ki ji je bilo naloženo s sklepom sodišča; bistveno je, ali je opravila naloge, ki jih je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11. 11. 2021 in odgovorila na vsa zastavljena vprašanja.

Po pregledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlagatelj neutemeljeno zavzema za polovično znižanje odmerjene nagrade zaradi zamude z izdelavo izvedenskega mnenja. Po drugem odstavku 45. člena ZSICT se v primeru, če sodni izvedenec izvida oziroma mnenja ne izdela v določenem roku, nagrada zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.

Ker gre pri stroških hrambe izvedenskih mnenj za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oziroma strank.

Do prekoračitve roka za izdelavo izvedenskega mnenja je prišlo iz upravičenih razlogov. Izvedenec je opravil ogled, naknadno je moral pridobiti še pooblastilo s strani sodišča in dokumentacijo s strani Upravne enote D., šele nato (torej očitno šele po dveh mesecih) pa je na podlagi pridobljene dokumentacije lahko pričel z izdelavo izvedenskega mnenja, o čemer je tudi obvestil sodišče. Pri tem ne gre prezreti, da je šlo v konkretni zadevi za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, da je izvedenec rok prekoračil le za dva meseca in pol ter da je po pozivu k predložitvi mnenja izvedensko mnenje sodišču (v roku dveh tednov) tudi poslal. V konkretni zadevi gre za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja. Izvedenec je moral mnenje podati o gradnji zelo zahtevnega objekta - hotelsko trgovskega objekta, v zvezi s tem pa je moral odgovoriti na izjemno kompleksna vprašanja, in sicer je moral opredeliti in finančno ovrednotiti obsežna izvedena dela, ugotoviti manjvrednost del, vzroke za zatrjevane napake ter pripraviti končni obračun izvedenih del. Pri tem je moral opraviti ogled objekta, preštudirati obsežno spisovno gradivo (več kot 3000 strani) in pridobljeno dodatno gradbeno d