VSL Sklep II Cp 1520/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijanim sklepom A. A. proti njegovi volji pridržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... do 17. 9. 2025 (I. točka izreka).

2Pritožuje se pooblaščenec zadržane osebe, ki odločitev izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in predlog za sprejem v celoti zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v novo sojenje.

Pritožnik meni, da niso izkazane predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Sklep je glede odločilnih dejstev neobrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitve sodišča so pavšalne in nekonkretizirane. Hujše ogrožanje zdravja oz. življenja naj bi predstavljalo njegovo vegansko prehranjevanje, intenzivnejše rekreiranje in izguba telesne mase. Tak življenjski slog ima mnogo ljudi. Da bi bilo zaradi načina prehranjevanja ogroženo njegovo zdravje ali celo življenje, sodišče zatrjuje le pavšalno.

Sodišče je kršilo načelo neposrednosti. Ni navedlo, iz katerih listin spisa Pr 29/2025 izhaja, da je od božiča 2024 dalje, ko je pričel s postom, shujšal za 15 kg. Na naroku 17. 8. 2025 sodišče ni prebralo nobenih listin iz tega spisa. To pa predstavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice je hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre zlasti za poseg v pravico do osebne svobode (1. odstavek 19. člena Ustave RS), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odstavek 51. člena Ustave RS), v kateri je zajeta tudi pravica do odklonitve zdravljenja. Zdravljenje je dopustno le ob izpolnjenosti vseh zakonsko predpisanih pogojev. Ti so navedeni v 1. odstavku 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povzelo in se do njih ustrezno opredelilo.

5Zadržana oseba ima kronično duševno motnjo (blaga intelektualna manjrazvitost), na katero se je nacepila neopredeljena organska psihoza. Pod njenim vplivom odklanja hrano oz. se neustrezno prehranjuje, s čimer se je spravila v stanje hude kronične podhranjenosti, katera jo že življenjsko ogroža. Odklanja zdravila, kar je zanjo prav tako ogrožajoče. Presoja realnosti je hudo motena, pa tudi njena sposobnost obvladovanja vedenja. Pod vplivom psihičnih motenj je že dvakrat poskušala narediti samomor in do tega stanja ni distancirana. Izvedenec psihiatrične stroke B. B. v mnenju poudarja, da oseba potrebuje nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom za čas enega meseca. V tem času bo treba z vitaminskimi in ostalimi prehranskimi dodatki izboljšati njeno telesno stanje vsaj do stopnje, da bo oseba sposobna ustrezne komunikacije in razmišljanja. Blažje oblike ne pridejo v poštev, ker oseba ne upošteva nobenih navodil in dogovorov; prepuščena sama sebi bi se spravila v smrt.

6Pritožba izpodbijanemu sklepu zmotno očita neobrazloženost glede odločilnih dejstev o obstoju razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Ne gre le za to, da se oseba vegansko prehranjuje in rekreira. To niti ne bi bil problem, če ne bi v tem tako močno pretiravala. Takšen življenjski slog je za njeno življenje že ogrožajoč. To izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče ustrezno povzelo. Nobenega razloga ni, da mu ne bi sledilo. Ugotovljeno je bilo, da je delovanje zadržane osebe posledica njene duševne motnje. Zaradi nje ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Ne zaveda se, da je zaradi nehranjenja resno življenjsko ogrožena. Prav tako se ne zaveda nujnosti zdravljenja. Oseba ni sposobna ustrezne komunikacije in razmišljanja. Ob nanizanih razlogih pa ni dvoma, da so podane predpostavke iz 1. odstavka 39. člena ZDZdr, ki utemeljujejo odločitev o sprejemu na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

7Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek o kršitvi načela neposrednosti. Ista sodnica je opravila z zadržano osebo razgovor in nato izdala izpodbijani sklep. Ker je obravnavala tudi pridržalno zadevo Pr 29/2025, v kateri je bil sklep izdan februarja 2025, je bila seznanjena s takratnim stanjem osebe. Zato je lahko primerjala njeno stanje takrat in ob tokratnem zadržanju. Ugotovila je, da je oseba že na prvi pogled še močneje shujšana, da je dobesedno koščena in telesno ter tudi v pogovoru veliko slabša kot tedaj. Tudi to je eden od indicev, ki prispeva v mozaik k odločitvi o utemeljenosti predloga. Z navedbo podatkov iz zadeve Pr 29/2025, ki jo je tudi obravnavala, pa ni kršila načela neposrednosti.

8V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost njenega predčasnega odpusta.

9Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).