VSL Sklep Cst 182/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor z dne 1. 4. 2025 (red. št. 357), ki ga je vložila A. A., ..., zoper sklep k soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 18. 3. 2025 (red. št. 354).

2Upnica je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 18. 3. 2025, oziroma podredno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločanje sodišča o predlogu za izdajo soglasja k prodajni pogodbi je v obravnavani zadevi omejeno na preizkus:

- ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP),

- ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP).

6Pravilna je ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Stečajni upravitelj je opravil izbiro kupca na način, določen s sklepom o prodaji St ... z dne 8. 1. 2025 (p. d. 331), po katerem je bil predmet prodaje večje število nepremičnin (I. točka izreka navedenega sklepa o prodaji), prodaja se je opravila na podlagi javne dražbe, z zviševanjem izklicne cene, varščina je bila določena v višini 33.000,00 EUR, izhodiščna cena v višini 330.000,00 EUR (II. točka izreka navedenega sklepa o prodaji). Stečajni upravitelj je prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na javni dražbi za nepremičnine ponudil najvišjo ceno, to je 332.000,00 EUR. Navedenih dejstev pritožnica ne izpodbija.

7Pritožnica tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP).

8Pritožnica pa izpodbija razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo njen ugovor, da prodaja premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe z dne 10. 3. 2025, ni dovoljena. Sklicujoč se na skupno premoženje zakoncev (v zakonski zvezi s stečajnim dolžnikom je od 3. 2. 1993 dalje) zatrjuje solastni delež do ½ na premoženju, ki je predmet izpodbijanega soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ter uveljavlja izločitveno in predkupno pravico na njem.

9Neutemeljen je očitek pritožnice, da njena prijava izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja še ni bila preizkušena. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da:

- iz 3. dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022 (p .d. 199, 200) izhaja, da je upravitelj izločitveno pravico upnice v skladu s 83. členom Družinskega zakonika – DZ uvrstil na tretji dodatni osnovni seznam terjatev z dne 16. 12. 2022 (p. d. 193) in jo v celoti prerekal (ker gre za posebno premoženje stečajnega dolžnika); na pravdo za uveljavitev zahtevka iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP je bila napotena upnica, vendar tožbe ni vložila;

- je upnica 5. 2. 2024 vložila prijavo izločitvene pravice na solastniškem deležu do ½ nepremičnin, ki je že bila predmet preizkusa v 3. dodatnem sklepu o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic; sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 3. 2024 (p. d. 268) prijavo zavrglo, Višje sodišče v Ljubljani pa pritožbo upnice s sklepom Cst 114/2024 z dne 28. 5. 2024 (p. d. 285) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

10Ob upoštevanju, da pritožnica ni vložila tožbe, s katero bi uveljavljala izločitveno pravico v pravdnem postopku, in ni izkazala, da je premoženje, ki se je prodajalo, skupno premoženje nje in stečajnega dolžnika, je upravitelj ni bil dolžan obvestiti o dražbi v skladu s 347. členom ZFPPIPP.

11Pritožnica nadalje uveljavlja, da v obravnavani zadevi ni uporabljiv z novelo ZFPPIPP-H spremenjen tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP, ker tretji dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev ter prijava izločitvene pravice izvirata iz obdobja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Vsakršna drugačna interpretacija bi po mnenju pritožnice pomenila nedovoljeno nepravo retroaktivnost.

12V skladu s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP v primeru, če je bila pravočasno prijavljena izločitvena pravica prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti: 1. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena ZFPPIPP, dokler njegov zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen, ali 2. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena ZFPPIPP, do izteka tega roka. V skladu z drugim odstavkom 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 102-2972/2023 – ZFPPIPP-H) se spremenjeni 330. člen uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Njegova uporaba za postopek osebnega stečaja ni izvzeta.

13Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Izločitvena pravica glede na takrat veljavno tretjo točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP v takšnem primeru ni prenehala. Vendar to ni pomenilo, da je absolutno varovana, ampak je bilo njeno varstvo omejeno v skladu z namenom in cilji stečajnega postopka, s fazami posameznih procesnih dejanj ter že pridobljenimi pravnimi položaji upnikov in sodelujočih v postopku prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Izločitvena pravica namreč preneha, če upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Upoštevaje navedeno bi bilo nesprejemljivo, da v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ne bi bila dopustna, saj bi to pomenilo (lahko tudi namerno) oviranje izvedbe postopka osebnega stečaja. Zato je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da v postopku osebnega stečaja pasivnemu izločitvenemu upniku, ki ni vložil tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ni mogoče nuditi varstva njegove izločitvene pravice v nedogled.¹

14Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019 pa sta še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H postala položaja izločitvenih upnikov v stečajnem postopku nad pravno osebo in v postopku osebnega stečaja primerljiva. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so pravila o prijavi in preizkusu izločitvenih pravic namenjena uresničevanju načela koncentracije postopka. Unovčenje premoženja stečajnega dolžnika je z namenom poplačila upnikov temeljni namen stečajnega postopka. Ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika, je po oceni Ustavnega sodišča cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru stečajnega postopka lahko ustavno dopusten cilj za omejitev lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Po presoji Ustavnega sodišča prenehanje izločitvene pravice na splošno ni pogoj za začetek postopka prodaje, saj upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo (v zakonskem roku treh mesecev), tvegajo le, da bo premoženje prodano, s čimer bodo izločitveno pravico izgubili. Zamuda roka za ustrezno uveljavljanje izločitvene pravice v pravdi je zato lahko določena kot predpostavka za dovoljenost prodaje. Izločitvena pravica v tem primeru ne preneha, upniki pa jo, enako kot v primeru, ko izločitvene pravice sploh ne prijavijo, izgubijo šele, ko upravitelj v skladu z ZFPPIPP proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Odločitev Ustavnega sodišča, da se prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve vložitve tožbe lahko začne po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, pomeni tudi ustavno skladno razlago tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Takšna razlaga tudi ni v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, saj je pritožnica (upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča, ki je bila izdana pred 3. dodatnim sklepom o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022 in njenima prijavama z dne 4. 7. 2023 in 5. 2. 2024) lahko pričakovala, da se bo premoženje, na katerega se nanaša zatrjevana izločitvena pravica, prodajalo, ker ni vložila tožbe, s katero bi uveljavljala izločitveno pravico v pravdnem postopku.

15Upoštevajoč navedeno torej, ne glede na 137. člen ZFPPIPP-H, po katerem se spremenjeni 330. člen ZFPPIPP uporablja tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te novele, ni bilo ovir za prodajo premoženja, na katerega se nanaša izpodbijani sklep. Upnica bi svoj pravni položaj lahko zavarovala z vložitvijo ustrezne tožbe za uveljavitev izločitvene pravice v pravdnem postopku, na kar je bila smiselno opozorjena v sklepih o zavrženju prijave, vendar tožbe kljub temu ni vložila. Zato ni mogoče slediti njenim pritožbenim očitkom, da sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe nedopustno posega v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine.

16Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Tako sklepa VSL Cst 106/2024 in Cst 107/2024 z dne 30. 5. 2024.