VSM Sklep I Cpg 125/2025

I. Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba stranskega intervenienta se zavrže.

III. Dopolnitve pritožbe se zavržejo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlog za ponovni vpis v sodni register z dne 28. 10. 2024 z vsemi dopolnitvami oziroma nadaljnjimi vlogami.

2Zoper ta sklep vlaga pravočasno in dovoljeno pritožbo predlagatelj, ki navaja, da pritožbo vlaga v svojem imenu in kot zakoniti zastopnik intervenienta A. d.o.o., iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov ter predlaga, da se pritožbi ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma se izpodbijani sklep spremeni in vpiše družba v register po predhodni razveljavitvi klavzule pravnomočnosti. Navaja, da je odločitev sodišča zmotna in samovoljna in bi sodišče moralo po uradni dolžnosti, ne glede na voljo in vloge strank, družbo ponovno vpisati v register. Sklep, na katerega se sklicuje sodišče (sklep o pogojih za izbris družbe A. d.o.o., z dne 6. 8. 2008, opr. št. Srg 27936/2008) nikoli ni postal pravnomočen, kar izhaja iz dejstva, da sodišče nikoli ni odločilo o štirih pritožbah, ki so bile vložene zoper ta sklep. Nadalje navaja dokaze o resničnosti navedenega dejstva (glej tretji odstavek na strani 6 pritožbe). Sklepi o izbrisu družbe A. d.o.o., z dne 22. 11. 2010 Srg 42901/2010 in z dne 9. 3. 2007, Srg 66/2007, niso postali pravnomočni, ker v zvezi z njimi bodisi ni bilo odločeno o pritožbi bodisi o vloženem ugovoru, zato ne morejo ustvarjati pravnih učinkov in je potrebno družbo ponovno vpisati v sodni register. Sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave (St 46/1994) sodišče ni nabilo na sodno desko, ni ga vročilo podjetju pred izdajo sklepa o začetku stečaja in ga ni vpisalo v register. Sklicuje se na dopise urada predsednice okrožnega sodišča (16. 11. 2021 in 24. 11. 2021) ter na dva sklepa Višjega sodišča v Mariboru (glej stran 7 pritožbe). Navaja, da bo sklep o izbrisu postal pravnomočen šele po obravnavi štirih pritožb, če bodo zavržene ali zavrnjene po višjem sodišču, do takrat pa mora biti družba vpisana v register kot subjekt vpisa in ne kot subjekt izbrisa. Kronološko navaja celoten potek postopka pred sodiščem v zvezi z družbo A. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra ter navaja, da dve prisilni poravnavi in en stečajni postopek niso pravnomočno končani, ustavljeni, da B. B. ni lastnica A. d.o.o., nikoli ni bila direktor in kako je prišlo do izbrisa družbe A. d.o.o..

V pritožbi izpostavlja tudi, da pritožbo vlaga kot zakoniti zastopnik intervenienta A. d.o.o..

Zahteva prenos pristojnosti iz Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani, o čemer naj odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS).

3V tem postopku se Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporablja na podlagi 19. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) ter 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

O pritožbi predlagatelja (odločitev v točki I izreka tega sklepa):

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je bilo o vseh identičnih predlogih (zahtevkih) predlagatelja s strani sodišča bodisi že pravnomočno odločeno in gre za že razsojene stvari, bodisi sodišče že (še) obravnava identične predloge (zahtevke) in so postopki v teku (litispendenca), na oboje pa sodišče pazi po uradni dolžnosti, v tej posledici pa je bilo potrebno predlog predlagatelja v celoti zavreči.¹

6V zadevi je predlagatelj podal predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na prvi stopnji in nato še na drugi stopnji. Oba predloga sta bila s strani VSRS zavrnjena (sklep III R 1/2025 z dne 11. 2. 2025 in sklep III R 9/2025 z dne 11. 6. 2025).

7Ugotoviti je, da pritožnik dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, navedenih v točkah 2 do 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne graja oziroma jim ne ugovarja. Tako je evidentno, kot ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo o identičnih predlogih predlagatelja že pravnomočno odločeno (glej točki 4 in 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa), medtem ko je bilo glede zahtevkov predlagatelja, navedenih v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, odločeno na prvi stopnji, zadeva pa še ni pravnomočna.

8Sodišče mora po prejemu tožbe, v danem primeru po prejemu predloga, opraviti predhoden preizkus (po uradni dolžnosti), ki zajema tudi vprašanje, ali o zahtevku, v danem primeru o predlogu, že teče pravda oziroma ustrezen postopek pred sodiščem in tudi ali je o stvari že pravnomočno razsojeno ter v primeru, da ugotovi, bodisi, da o zadevi že teče postopek, bodisi, da je o zadevi pravnomočno razsojeno, tožbo, v našem primeru predlog, zavrže (274. člen ZPP).

9Sodišče druge stopnje se je v pritožbenem postopku ukvarjalo zgolj z vprašanjem obstoja litispendence oziroma z vprašanjem obstoja res iudicata. Pritrdilen odgovor je bil razlog, na katerem je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrženje predloga. Predlagatelj dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje o visečnosti ene pravde (glej točko 6 obrazložitev izpodbijanega sklepa) in pravnomočni odločitvi v dveh registrskih zadevah (gleda točko 4 in 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa) ne ugovarja oziroma jim ne nasprotuje, poudarja pa, da sklepi, katerih razveljavitev klavzule pravnomočnosti zahteva ter posledično predlaga ponovni vpis v sodni register ter objavo in pravilno vročitev, temeljijo na procesnih pomanjkljivostih v postopkih, ki so tekli pred sodiščem in so bili zaključeni, kot zatrjuje, v nasprotju s procesnimi pravili.² V predlogu v obravnavani zadevi ponovno zatrjuje okoliščine oziroma dejstva, ki jih je zatrjeval že v predhodnih postopkih.

10Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je o vsebinsko enakem predlogu, ki ga je predlagatelj podal v konkretnem primeru, že bilo odločeno v sodnih postopkih, bodisi že pravnomočno odločeno (res iudicata), bodisi je postopek še v teku (litispendenca). Pritožba temu konkretizirano ne nasprotuje. V posledici navedenega njegova pritožba, ob dejstvu, da sodišče druge stopnje v celoti sledi dejanskim ugotovitvam in posledično pravilnim ugotovitvam predhodnega preizkusa podanega predloga sodišča prve stopnje, ki pokaže, da je bilo potrebno zaradi že pravnomočno zaključenih zadev oziroma zadev, ki še tečejo, predlog predlagatelja zavreči, ni utemeljena.

11Z vsem navedenim je sodišče druge stopnje odgovorilo na vsa pritožbena izvajanja, ki so v zadevi odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12Sodišče druge stopnje se do nadaljnjih pritožbenih izvajanj, s katerimi se predlagatelj opredeljuje do vprašanja utemeljenosti njegovega predloga, ni opredeljevalo, ker je bilo predlog potrebno zavreči že zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (predmet meritorne odločitve pa so bili že predhodni sodni postopki).

13V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v smislu drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 39. člena ZSReg.

14O stroških postopka ni bilo odločeno, saj v pritožbi niso bili priglašeni.

O pritožbi "stranskega intervenienta A. d.o.o." (odločitev v točki II. izreka tega sklepa):

15Pritožba ni dovoljena.

16Kot že rečeno je predlagatelj vložil pritožbo tudi kot zakoniti zastopnik družbe A. d.o.o.. Slednja je neobstoječa pravna oseba, ob dejstvu, da je bila že v letu 2010³ izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da je, enako kot umrle fizične osebe ni možno obuditi k življenju, tudi izbrisane pravne osebe ni mogoče obuditi v obstoj in poslovanje. Na slednje je opozorilo že Okrožno sodišče v Mariboru v sklepu R-St 96/2025 z dne 5. 3. 2025 (glej točko 7 obrazložitve le-tega - red. št. 194-195 spisa), pri čemer je potrebno izhajati iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-2809/06 in Up-729/06 z dne 15. 2. 2007, v kateri je potrjeno dejstvo, da vzpostavitev pravne osebnosti družbe ni mogoča (po izbrisu družbe iz sodnega registra ni dopustno povratno vzpostavljanje stanja, ki je obstajalo pred izbrisom).

17Ker je pritožbo vložil zakoniti zastopnik neobstoječe pravne osebe, pritožba ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP), posledično jo je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena istega zakona).

O dopolnitvah pritožbe (odločitev v točki III. izreka tega sklepa):

18Dopolnitve pritožb so prepozne.

19Pritožnik je po vložitvi pritožbe in po izteku pritožbenega roka vložil številne dopolnitve pritožbe⁴, ki pa so vse vložene po izteku pritožbenega roka.⁵

20Pritožba je prepozna, če je vložena po izteku pritožbenega roka (drugi odstavek 343. člena ZPP). V pritožbenem roku ima stranka možnost izkoristiti pravico do pritožbe in po izteku pritožbenega roka, pritožbe ni moč dopolnjevati in razširjati pritožbenih trditev.

21V posledici navedenega je sodišče druge stopnje vse dopolnitve pritožbe kot prepozne zavrglo (prvi v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP).

¹ Glej točko 7 v zvezi s točkami 4 do 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa
² Zatrjuje, da o štirih pritožbah ni bilo odločeno, da ni bila opravljena pravilna vročitev, idr.
³ Sklep Okrožnega sodišča na Ptuju Srg 2010/42901 z dne 22. 11. 2010.
⁴ Zgolj primeroma: Pritožnik je v času od 14. 7. 2025 do vključno 16. 7. 2025, poleg osebnega vpogleda v spis, vložil v spis najmanj šest dopolnitev pritožb s prilogami.
⁵ Po neuspeli vročitvi po pošti je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep pritrdilo na sodno desko, posledično je šteti, da je bil sklep vročen predlagatelju po osmih dneh pripetja, v sredo 9. 4. 2025 in se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v četrtek 24. 4. 2025 (red. št. 201-203 spisa).