VSL Sodba III Kp 63472/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obtoženi je dolžan plačati na 1.200,00 EUR odmerjeno sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena KZ-1 in mu izreklo kazen petnajst let zapora, v katero mu je na podlagi 56. člena KZ-1 vštelo čas pridržanja od dne 20. 11. 2021 od 18.00 ure dalje. Odločilo je še, da oškodovanca s premoženjskopravnima zahtevkoma napoti na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtožencu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka, o katerih bo sodišče odločilo s posebnim sklepom, ter sodne takse v višini 800,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v "ponovno" sojenje oziroma jo spremeni tako, da se obtožencu izreče ukrep obveznega zdravljenja na "psihiatriji" oziroma podredno 5 letno zaporno kazen, pri čemer naj se ga oprosti plačila sodne takse in stroškov postopka.

3Pritožbeni senat je na zagovornikovo zahtevo v skladu z določbo prvega odstavka 378. člena ZKP o seji senata obvestil obtoženca, zagovornika in državno tožilstvo. Iz uradnega zaznamka kazenske pisarne tukajšnjega sodišča izhaja, da je operativni vodja ZPKZ ... sporočil, da obtoženec ne želi biti prisoten na javni seji. Prav tako na sejo ni pristopil višji državni tožilec, a ker je bil o seji v redu obveščen, so bili izpolnjeni pogoji, da se seja opravi (četrti odstavek 378. člena ZKP).

4Pritožba ni utemeljena.

5Na pritožbeni seji je zagovornik vztrajal pri vseh pritožbenih navedbah, zato ga je pritožbeni senat zaprosil za komentar pritožbenih navedb glede Y vzročne zveze (drugi odstavek na strani 6 pritožbe), presoje utemeljenih razlogov za sum (prvi odstavek na strani 7 pritožbe), krinke inšpekcijskega ali nadzornega postopka (drugi odstavek na strani 7 pritožbe), pro forma pravnega pouka, danega priči (prvi odstavek na strani 8 pritožbe), obrambne kritike o ravnanju sodišča, ki naj ne bi zagotovilo potrebnega prevajanja v paštu jezik (predzadnji odstavek na strani 8 pritožbe), vsebine zaslišanja razbremenilnih prič (drugi odstavek na strani 10 pritožbe), pritožbene kritike o izrečeni denarni kazni (drugi odstavek na strani 12 pritožbe) in glede četrtega oziroma petega odstavka na strani 12 pritožbe, ki se nanaša na načelo in dubio pro reo. Zagovornik je izjavil, da je sodišču poskušal razložiti teoretične vire, ki pa se ne nanašajo na konkretno zadevo, ter da je relevantno le, da obtoženec verjetno ni povsem razumel pravnih poukov zaradi svojih osebnostnih značilnosti in da je predvsem relevantno, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izdane sodbe. Glede na izjavo zagovornika se pritožbeni senat ne opredeljuje do prej izpostavljenih pritožbenih navedb, saj za konkretno zadevo že na prvi pogled niso relevantne. Ravno tako se ne opredeljuje do pritožbene kritike sodelovanja odvetniškega pripravnika v postopku, saj je zagovornik po predočanju kopij substitucijskih pooblastil pod prilogo B6 in B7 izjavil, da je navedeni pooblastili, iz katerih je jasno razvidno, da je B. B. odvetniški kandidat in ne odvetniški pripravnik, podpisal, ob tem pa sprejel pojasnilo Odvetniške zbornice, da gre za odvetniškega kandidata, in posledično tosmerno pritožbeno navedbo umaknil.

6Pritožbeni senat pri pregledu preostalih (relevantnih) pritožbenih navedb ugotavlja, da zagovornik v njihovem pretežnem delu ponovno poskuša prepričati, da so bili dokazi, ki so bili že predmet sodne presoje v sklepu z dne 1. 4. 2022, pridobljeni na nezakonit način. Pravilnost in zakonitost navedenega sklepa je zagovornik izpodbijal z identičnimi pritožbenimi navedbami, kot jih uveljavlja v predmetnem pritožbenem postopku. Tukajšnje sodišče je na zagovornikove navedbe v celoti odgovorilo in očitke s sklepom V Kp 63472/2021, z dne 7. 6. 2022, zavrnilo kot neutemeljene. Pritožnik torej ne uveljavlja drugačnih argumentov oziroma se ne sklicuje na drugačno dejansko stanje, hkrati pa tudi pritožbeni senat ugotavlja, da uveljavljana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, ker se okoliščine v zvezi z dokazi, katerih nezakonitost se zatrjuje, niso v ničemer spremenile, zaradi česar dodatna presoja v okviru instančnega preizkusa izpodbijane sodbe ni potrebna in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na izčrpno in prepričljivo argumentacijo citiranih sklepov.

7V zvezi s pritožbenimi navedbami o nezakonitosti vstopa pomočnika načelnika Policijske postaje X. C. C., izločitvi izvedenke psihiatrične stroke dr. D. D. oziroma njenega mnenja in obtoženčevem razumevanju pravnega pouka glede na njegove osebnostne značilnosti pritožbeni senat dodaja, da: 1. je glede na spisovno dokumentacijo policist C. C. postopal v skladu s policijskim pooblastilom iz 53. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, saj je v notranjost stanovanjske hiše vstopil po tem, ko je obtoženec, povprašan po poškodovanih, odgovoril, da "se nahaja v spalnici", s čimer je obtoženec policistom (implicitno) dovolil vstop v stanovanjsko hišo, glede na časovnico dogajanja pa je tako nedvomno zaključiti, da se je policist C. C. v stanovanju zadržal zgolj toliko, da je preveril resničnost kaznivega dejanja, zaradi katerega se je obtoženec predhodno samoovadil s klicem na dežurno telefonsko številko OKC PU ...; ob najdbi ženskega telesa, ki ni dajalo znakov življenja, je policist C. C. zapustil stanovanje in se je postopek, glede na okoliščine v notranjosti, nadaljeval po določbah ZKP, saj je bila obtožencu takoj odvzeta prostost, seznanjen je bil s pravicami po 4. členu ZKP, po posredovanju zdravstvenega osebja zaradi oskrbe obtoženčevih samopoškodb in njegovem odhodu v Splošno bolnišnico ... pa je bila o kaznivem dejanju obveščena dežurna preiskovalna sodnica, ki je ob 18:45 uri prevzela ogled skladno s 166. in 245. členom ZKP, 2. glede na razloge izpodbijane sodbe pritožnik neutemeljeno vztraja tudi pri izločitvi sodne izvedenke dr. D. D. oziroma pri izločitvi njenega izvedenskega mnenja, saj je ob pravilnih zaključkih zgoraj citiranih sklepov potrebno ugotoviti tudi, da se izpodbijana sodba na navedeni dokaz niti ne opira, temveč temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke prof. dr. E. E., ter 3. je obtoženec večkrat prejel pravni pouk, najprej dne 20. 11. 2021 ustno na kraju odvzema prostosti ob 18.00 uri, nato ob zasegu predmetov ob 19.40 uri, ob 23.30 uri pa mu je bila vročena tudi odločba o odvzemu prostosti, ki jo je obtoženec podpisal in s tem potrdil, da je bil ustno seznanjen s pravicami iz 4. člena ZKP in v skladu s tretjim odstavkom 157. člena ZKP ter da jih je razumel; navedeno je nedvomno razvidno tudi iz zapisnika o zaslišanju osumljenca dne 23. 11. 2021, saj se je tedaj poslužil pravice do molka, torej nedvomno vedoč, da ni dolžan ničesar izjaviti, pritožnik tako tudi v povezavi z osebnostnimi značilnostmi obtoženca ne more vnesti dvoma v obtoženčevo razumevanje pravnega pouka, ob čemer iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prof. dr. E. E. izhaja, da je obtoženec, kljub ugotovljeni blagi kognitivni motnji, sposoben prepoznati svoje nerazumevanje dolgoročnih ali odloženih posledic lastnih odločitev v kompleksnih vzročno posledičnih povezavah in zaprositi za pomoč odvetnika ali za dodatna pojasnila organ, ki vodi postopek.

8Pritožnik se neutemeljeno zavzema tudi za izločitev preiskovalne sodnice F. F., ki je po izdaji sklepov o izločitvi z dne 31. 12. 2021, 7. 1. 2022 in 14. 2. 2022 odločala o podaljšanju pripora zoper obtoženega, kar je po oceni pritožnika nedopustno, pri čemer pa za svoj zaključek ne navede zakonske podlage, zlasti pa ne poveže logično in pravno tozadevnega odločanja F. F. z izdajo izpodbijane sodbe.

9Pritožnik napada odločbo o kazenski sankciji, v zvezi s čimer uvodoma sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo dokazov, ki bi vplivali na izrek kazenske sankcije, saj bi lahko potrdili neprištevnost obtoženca, da je pokojni oškodovanki želel pomagati, da je večkrat delal samomor in da je brez premoženja; pritožnik očita, da sodišče prve stopnje za pričo G. G. ni odredilo prisilne privedbe, kljub temu, da na naroke ni prišel, prav tako pa ni postavilo sodnega izvedenca medicinske stroke, kar bi lahko terjalo izrek varnostnega ukrepa. Pritožbena graja je neutemeljena.

10Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno zaključilo, da je obtožencu potrebno izreči zaporno kazen v takšni višini, upoštevaje težo kaznivega dejanja, ki se kaže v načinu njegove izvršitve, in vse ugotovljene obteževalne in olajševalne okoliščine v točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe. V ustrezni meri je upoštevalo vse pritožbeno izpostavljene olajševalne okoliščine, razen brezposelnosti, saj je obtoženec upokojen. Pritožbeni senat na tem mestu pojasnjuje, da z zaslišanji prič ni mogoče dokazati obtoženčeve neprištevnosti, temveč slednje sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obtoženca, ki ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater, kar je sodišče prve stopnje tudi napravilo in zaključke izvedenca ustrezno ovrednotilo pri izreku sankcije. Povsem utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje H. H., čemur pritožbeni senat nima kaj dodati. Neutemeljen, če ne že neprimeren, pa je očitek sodišču prve stopnje, da ni izvedlo dokaznih predlogov za zaslišanje prič I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N. ter G. G. Slednji je bil namreč zaslišan tako v fazi preiskave dne 17. 12. 2021 kot tudi na naroku za glavno obravnavo dne 11. 12. 2023, kjer je obramba priči tudi postavljala vprašanja. Pregled spisovne dokumentacije nadalje pokaže še, da je obramba na naroku za glavno obravnavo dne 25. 7. 2023 umaknila dokazni predlog po zaslišanju I. I. in J. J., medtem ko K. K., L. L., M. M. in N. N. za zaslišanje niti niso bili predlagani, pri čemer ne gre prezreti, da se je M. M. na zaslišanju v preiskavi poslužil pravne dobrote in se odpovedal pričanju. Pritožbeni senat pritrjuje utemeljitvi sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki bi pregledal medicinsko dokumentacijo in podal mnenje glede obtoženčevega zdravstvenega stanja v sedanjosti, saj je okoliščine, ki naj bi jih ugotavljal izvedenec, sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo pri izbiri dolžine zaporne kazni. Tudi po presoji pritožbenega senata okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem in starostjo ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, saj obtoženca, ob storitvi kaznivega dejanja starega 79 let, starost očitno ni ovirala pri izvršitvenem ravnanju, po podatkih spisa pa je do zloma kolka v ZPKZ prišlo, ko je obtoženec hotel udariti drugega pripornika v medsebojnem konfliktu, a je pri tem padel (l. št. 681), zaradi česar tudi tega stanja ni mogoče upoštevati v smislu posebne olajševalne okoliščine. Glede na navedeno pritožbeni senat v celoti pritrjuje ugotovljenim okoliščinam in ocenjuje, da je kazen tudi po višini povsem primerna in tudi pravična.

11Ostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeni senat ni izrecno odgovoril, se ne nanašajo na odločilna dejstva ali pa se je do njih sodišče prve stopnje ustrezno opredelilo. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ter na navedbe, ki niso relevantne oziroma so očitno neutemeljene.¹

12Pri preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je pritožbeni senat dolžan opraviti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), niso bile zaznane nobene kršitve, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil sodbo sodišča prve stopnje.

13Obtoženec s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeni senat glede na v prvostopenjskem postopku ugotovljeno višino obtoženčeve pokojnine ter dejstvo, da je obtoženec brez družinskih članov, za katere bi moral skrbeti, in glede na zahtevnost zadeve naložilo plačilo sodne takse v znesku 1.200,00 EUR. Pritožbeni senat je sodno takso odmeril, upoštevajoč Tarifno št. 7117 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa količnik za odmero sodne takse med 490,00 do 1190,00 EUR, pri čemer je odmerilo 800,00 EUR in količnik 1,5 za zavrnitev pritožbe (Tar. št. 7122 ZST-1).

¹ Prim. sodbe VS RS I Ips 289/2010-167, z dne 5. 2. 2015, I Ips 31821/2014-136, z dne 18. 2. 2016, I Ips 61594/2013 , z dne 5. 12. 2019 in I Ips 56417/2012 , z dne 7. 5. 2020.