VSL Sklep Cst 160/2025

1. Pritožba družbenika dolžnika se zavrže.

2. Družbenik dolžnika sam nosi pritožbene stroške.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom A., d. o. o., in za upraviteljico imenovalo B. B. (I. in II. točki izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana kot B. B. - odvetnica z matično številko: ... (III. točka izreka, procesno dejanje 4, v nadaljevanju p. d.). Bistvena ugotovitev v izpodbijanem sklepu je, da je upnik Republika Slovenija v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zatrjeval obstoj terjatve do dolžnika v višini 49.189,71 EUR in insolventnost na podlagi 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Upnik je svoje trditve izkazal s seznamom izvršilnih naslovov št. Dt 0000-341/2025-4 z dne 31. 3. 2025, sklepom o davčni izvršbi, izpisom iz uradne evidence Ajpes, izpisom blokad dolžnikovega TRR, pregledom dokumentov izvršbe in rubežnim ter cenilnim zapisnikom. Dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. Zato se po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen in je sodišče odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Sodišče je imenovalo tudi upravitelja v skladu s prvim odstavkom 115. člena in s 116. členom ZFPPIPP.

Pritožba družbenika dolžnika

2Zoper sklep se je kot osebno odgovorni družbenik pravočasno pritožil družbenik dolžnika C. C. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma predlog za začetek stečajnega postopka zavrne oziroma zavrže. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov (p. d. 10).

3Upnik je odgovoril na pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi (p. d. 17 in p. d. 18).

4Upraviteljica je podala izjavo o pritožbi in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi, ker je dolžnik insolventen (p. d. 20).

Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi

5Pritožba ni dovoljena.

6Postopek nad dolžnikom se je začel z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, ki je določen v 235. členu ZFPPIPP. Upnik mora v trditveni podlagi predloga verjetno izkazati terjatev do dolžnika in okoliščino, da zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Zbrano procesno gradivo dolžniku omogoča, da se o njem izjavi. Sodišče mora namreč dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena (prvi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Domneva insolventnosti nastopi torej zaradi dolžnikovega soglasja z vsebino upnikovega predloga ali zaradi njegove neaktivnosti, kar predpostavlja, da se z upnikom strinja.

7Za izpodbijanje domneve o insolventnosti iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 234. člena tega zakona (četrti odstavek 235. člena ZFPPIPP). Po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Četrti odstavek 234. člena se ne nanaša na položaj, ko predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik, pač pa osebno odgovorni družbenik.

8Novela ZFPPIPP-H je začela veljati 2. 11. 2023, predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je bil začet 1. 4. 2025, zato se uporablja za ta postopek.¹ Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravni položaj družbenika kapitalske družbe (d. o. o. ali d. d.), zato se s sklepom o začetku stečajnega postopka ne posega v njegov pravni interes (pravno korist).²

9Z Odločbo Ustavnega sodišča št.: U- I-151/24-14, dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.³ Kot je bilo pojasnjeno je v tem postopku predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil upnik.

10Pritožnik sicer uveljavlja, da je osebno odgovorni družbenik, kar lahko velja le za osebne družbe. Vendar pa je dolžnik organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo. Zato družbenik dolžnika ni osebno odgovoren družbenik. Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Po 55. členu ZFPPIPP so namreč procesna dejanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Po 126. členu ZFPPIPP ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. ZFPPIPP pa od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (ZFPPIPP-H), ki jo je treba uporabiti v tem postopku, pritožniku ne daje več procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

11Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, predlog za začetek stečajnega postopka pa je bil vložen s strani upnika in sklep o začetku postopka izdan v postopku po prvem do tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12Družbenik dolžnika s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena zakona v skladu s tedaj veljavnim tretjim odstavkom tega člena, izpodbijal tudi družbenik dolžnika (ne le osebno odgovorni družbenik).
² Glej v Eva 2016-2030-0030.
³ Glej 28. in 29. točko navedene Ustavne odločbe.