116. člen ZFPPIPP

Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.

Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa tudi ni objavilo na spletnih straneh AJPES niti ni na spletnih straneh AJPES objavilo predloga za začetek postopka prisilne poravnave, kot bi to moralo storiti po prvem odstavku 148. člena ZFPPIPP. Objava navedenega predloga je namreč pomembna zlasti zaradi uveljavljanja pravic upnikov in drugih udeležencev postopka zaradi insolventnosti v tem postopku.

S splošnimi trditvami tožnik ni zadostil niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu, da bi mu brez začasne odredbe nastala težko popravljiva škoda, prav tako pa tudi ne, da bi takšno stanje zanj pomenilo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 2., 23. in 49. člena Ustave.

Dolžnik ima v postopku osebnega stečaja v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP sicer položaj stranke postopka. Vendar ima po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki, niti dolžnik v postopku osebnega stečaja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ni podal nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi bilo razvidno, da so bila v zakonu določena pravila imenovanja upravitelja o vrstnem redu kršena, čeprav bi podatke o dodelitvi zadev stečajnim upraviteljem lahko pridobil na vpisniku. Zgolj pritožnikov dvom v zakonitost izbire ne zadošča za uspešno utemeljitev tega pritožbenega razloga.

Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

Vrstni red izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča se vodi ločeno za 1) postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter 2) za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. V vsaki skupini so upravitelji, ki so sami izbrali sodišče, pri katerem bodo opravljali funkcijo upravitelja. Razdalja med bivališčem dolžnika in registriranim sedežem pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, po veljavnem ZFPPIPP ni merilo za izbiro sodnega okrožja. Sodišče prve stopnje ni imelo pravice pri imenovanju preskočiti vrstni red in namesto upravitelja B. B. imenovati drugo osebo s seznama, ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v pravnoorganizacijski obliki, ki je registrirana s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju. Pritožbene trditve dolžnika, da ga je stečajni upravitelj povabil na razgovor v Novo Gorico, kar pa je zanj skoraj neizvedljivo zaradi potnih stroškov, ki jih nima iz česa plačati, ker nima nobenih prihrankov, na odločitev o imenovanju upravitelja ne vplivajo.

Sodišče pri imenovanju upravitelja ne more upoštevati okoliščin, ki jih navaja pritožnik (da je upravitelj iz kraja, kjer je sedež družbe stečajnega dolžnika), saj je edino merilo za imenovanje upravitelja vrstni red zaporedne številke pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, kot je določen v seznamu izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča.

Obstoj ovire za imenovanje upravitelja se lahko uveljavlja z zahtevo za izločitev stečajnega upravitelja.

Po določilu drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko takrat, kadar sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Iz določila četrtega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena pa izhaja, da lahko družbenik izpodbija samo domnevo insolventnosti. ZFPPIPP torej družbeniku izven tega okvira ne dovoljuje pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Zato delničar s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ne more doseči procesne legitimacije. Družbenik se, kot rečeno, z začetkom stečajnega postopka strinja (primerjaj 1.1. točko pritožbe). Njegova pritožba proti 2. in 3. točki izreka sklepa pa glede na navedeno ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot tako zavrglo. Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajneg

Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen. Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi up

Predlog, ki ga pritožnik ponuja v pritožbi, da naj bi bila za upravitelja v njegovem osebnem stečaju imenovana ista upraviteljica, kot je imenovana v stečajnem postopku nad družbo, v kateri ima pritožnik po pritožbenih navedbah 70% delež, bi zaradi konflikta interesov med pritožnikom in od njega odvisne družbe oziroma med upniki obeh stečajnih dolžnikov pomenil uresničitev dejanskega stanu, ki predstavlja odklonitveni razlog za upravitelja v smislu 4. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP.

Tudi če je bil stečajni upravitelj skozi proučevanje pravdnega spisa, v katerem je bil postavljen za sodnega izvedenca, seznanjen z ozadjem med pritožnikom in drugimi udeleženci v stečajnem dolžniku, to samo po sebi ne postavlja pod vprašaj njegove nepristranskosti.

V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.

Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.

ZFPPIPP celovito ureja razloge za razrešitev upravitelja, zato ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določila ZPP, ki veljajo za izvedence. Položaja nista v ničemer primerljiva, zato teh določb ZPP ni mogoče uporabiti niti smiselno, kaj šele neposredno. Če je upravitelj že ves razpoložljivi predujem porabil, ne da bi pri tem uspel najti in unovčiti kakšno premoženje stečajnega dolžnika, to ne pomeni, da je postal delovno nezmožen. Upravitelj ne more izbirati le stečajev, v katerih je dovolj stečajne mase, da bo po svojem mnenju zadostno poplačan.

ZFPPIPP ne ureja situacije, ko bi bil upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije RS. Vendar pa mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi določila drugih zakonov – v tem primeru določilo 12j. člena ZPOmK-1. Upravitelj A.K. je že imenovan za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in je tako postal zastopnik javnega interesa, zaradi česar je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom.

ZFPPIPP ne ureja situacije, ko je stečajni upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije ali druge javne ustanove. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba upoštevati določil drugih zakonov. Stečajni upravitelj A. je že imenovan za direktorja Javne agencije. Da je kot tak postal zastopnik javnega interesa, izhaja iz zakona. Da je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom opravljati funkcijo stečajnega upravitelja, pa ne more biti dvoma.

Pritožnik bi imel pravico do pritožbe zoper sklep v delu, ki se nanaša na imenovanje stečajnega upravitelja, le v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.