VSL Sodba V Cpg 119/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. točki izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

" 1. Ugotovi se, da je tožena stranka kršila avtorske pravice tožeče stranke, s tem ko je v gospodarskem prometu uporabljala znak:

vključno s tem, ko je trgovcema Lidl in Tuš prodajala slaščice v embalaži označeni s tem znakom in ko je ta znak uporabljala za reklamiranje slaščic na svoji spletni strani.

2. Toženi stranki se prepove v gospodarskem prometu brez soglasja tožeče stranke uporabljati znak:

zlasti na embalažah slaščic in pripadajočih reklamnih materialih, vključno z naslednjimi embalažami:

3. Tožena stranka je dolžna na svoje stroške objaviti uvod in izrek pravnomočne sodbe v časopisih Večer, Delo, Dnevnik in Slovenske novice."

V II. točki izreka pa se izpodbijana sodba spremeni tako, da je tožena stranka v roku 15. dni dolžna plačati tožeči stranki 1767,21 EUR stroškov postopka, če bo s plačilom zamujala z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je v roku 15. dni dolžna plačati tožeči stranki 972,31 EUR pritožbenih stroškov, če bo s plačilom zamujala z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Sodba sodišča prve stopnje in bistveni razlogi

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek prvo in drugo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika), ki je naveden v izreku te sodbe. Tožnika sta utemeljila tožbeni zahtevek na treh podlagah. Uveljavljala sta kršitev (1) materialne avtorske pravice na grafični podobi TETA FRIDA, (2) slovenske slikovne znamke TETA FRIDA katere grafična podoba je enaka grafični podobi TETA FRIDA ter (3) nelojalne konkurence.

O avtorski pravici

2Sodišče prve stopnje je poimenovalo grafično podobo TETA FRIDA kot Grafično podobo in podobo, ki naj bi kršila Grafično podobo kot Sporno grafično podobo. Takšno poimenovanje je zaradi jasnosti razlogov ohranilo tudi pritožbeno sodišče. Bistveni razlogi v izpodbijani sodbi so, da je sicer med Grafično podobo in Sporno grafično podobo več podobnosti. Pri obeh podobah gre za podobo osebe ženskega spola, ki rada kuha in/ali peče. Obe podobi se nahajata v okroglem okvirju, nosita očala in okrogle uhane, imata bujno pričesko, v katero je zataknjena enaka kuhalnica, imata majhno okroglo brado, nasmeh obeh je nagnjen v desno, obe dajeta vtis prijaznosti, domačnosti, topline, hudomušnosti in zaupanja. Kljub vsem tem podobnostim, pa med podobama obstojijo bistvene (pomembne) razlike. Tako je okvir Grafične podobe dvojen, podoba osebe pa preko zunanjega okvirja ne sega, okvir Sporne grafične podobe je enojen, podoba osebe pa v zgornjem delu preko okvirja sega. Oseba na Grafični podobi se nahaja na črni, na Sporni grafični podobi pa na beli podlagi. Pričeski oseb sta bistveno drugačni, saj je pričeska osebe na Grafični podobi bolj kompleksna od pričeske osebe na Sporni grafični podobi. Nadalje pričeska osebe na Grafični podobi vsebuje kolaček, pričeska osebe na Sporni grafični podobi pa ne. Bistveno drugačno je tudi oblačilo oseb, saj je oblačilo osebe na Grafični podobi vidno v večjem obsegu in ima črtast vzorec, (vidni del) oblačila na Sporni grafični podobi pa vzorca nima, viden pa je le manjši del tega oblačila, predvsem je viden okrogel ovratnik (oblačilo osebe na Grafični podobi takšnega ovratnika nima). Nadalje oseba na Grafični podobi v eni roki drži metlico za stepanje, z drugo roko pa z dvema prstoma ponazarja črko o. Roke osebe na Sporni grafični podobi niso vidne.

3Ob celoviti ("globalni") presoji Grafične in Sporne grafične podobe je sodišče ugotovilo, da podobnost ni tolikšna, da bi bilo mogoče zaključiti, da gre pri Sporni grafični podobi za predelavo Grafične podobe.

O znamki

4O kršitvi pravic tožnikov iz znamke je sodišče ugotovilo, da je toženec (med drugim) imetnik EU blagovne znamke, ki predstavlja kombinacijo besedne zveze "Tante Mitzi's" in Sporne grafične podobe, ter EU blagovne znamke. Med strankama ni sporno, da je bila EU znamka toženca št. 017961529 Tante Mitzis prijavljena kasneje, kot znamke tožnikov. Sporne grafične podobe v gospodarskem prometu ni in ne uporablja samostojno, ampak v kombinaciji z besedno zvezo "Stari rogljiček" ali "Tante Mitzi's." Podobi med seboj nista podobni, kar je sodišče pojasnilo že pri razlogih, da toženec ne krši materialne avtorske pravice tožnikov. Sodišče je ugotovilo, da med znamkami tožnikov in po tožencu uporabljenem znaku podobnosti v smislu prvega odstavka 47. čl. Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) ni. Posledično ni izpolnjen pogoj iz tč. (c) prvega odstavka 47. čl. ZIL-1 (da bi toženec z uporabo znaka brez upravičenega razloga nepošteno izkoristil ali oškodoval razlikovalni učinek ali ugled slikovne znamke). Iz enakega razloga tudi niso izpolnjeni pogoji za uporabo 6. bis člena Pariške konvencije. Določba 6. bis člena Pariške konvencije vsebuje določbe o notorni oziroma nedvomno znani (sloveči) znamki. Skladno s tem členom morajo države Pariške unije zavrniti ali razveljaviti registracijo znamke in prepovedati njeno uporabo, če lahko taka znamka povzroči zmedo v zvezi z drugo (neregistrirano) znamko, ki je že znana v posamezni državi Pariške unije.¹ Besedna znamka TETA FRIDA in slikovna znamka (Grafična podoba) sta sloveči znamki v smislu 6. bis člena Pariške konvencije (podrobneje opomba 7 v izpodbijani sodbi). Sodišče je pojasnilo, da tožnika tožbe nista vložila v zvezi s toženčevo EU znamko št. 017961529 (B4), ampak le v zvezi s toženčevo uporabo Sporne grafične podobe. Tudi zato, ker (zgolj) ta podoba iz že pojasnjenih razlogov zmede v zvezi z znamkami prvega tožnika ne povzroča, zahtevek na podlagi 6. bis člena Pariške konvencije ni utemeljen.

O nelojalni konkurenci

5Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženec ne posnema grafične podobe in zato ne posnema tržne identitete TETE FRIDE. Pri povprečnem potrošniku ni asociacije na grafično podobo. Sporna grafična podoba se trži skupaj z besedno zvezo Stari rogljiček, ki je pomensko in slušno popolnoma drugačna od besed TETA FRIDA, povprečni potrošnik asociacije na izdelke tožnikov ne bo imel. Potrošniki, ki so poslali elektronsko sporočilo tožnici (o slabi kakovosti njenih izdelkov) pa niso povprečni potrošniki.

Pritožba tožnikov in odgovor toženca na pritožbo

6Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se tožnika pravočasno pritožila. Izpodbijala sta jo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožencu pa naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.

7Toženec je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožnikoma pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka toženca s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odločitev o pritožbi in razlogi pritožbenega sodišča

8Pritožba je utemeljena.

O avtorski pravici

9Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da se v celoti strinja z razlogi v 21. točki do 24. točki in 28. točki do 32. točki, kjer je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta prvi tožnik kot imetnik materialnih avtorskih pravic (na podlagi Pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine z dne 8. 11. 2015 - A68), drugi tožnik pa kot prejemnik licence (na podlagi Pogodbe z dne 15. 10. 2012 - A69), aktivno legitimirana za vložitev te tožbe. Grafična podoba je avtorsko delo, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 28. točki do 32. točki razlogov.² Tožnika v pritožbi uveljavljata, da je treba izhajati iz podobnosti in ne razlik. Obe podobi imata prikazan cel obraz frontalno, obe očala, pričeski sta si podobni, lase imata spete v bujno pričesko, zataknjeno kuhalnico. Pričeski bi bili drugačni, če bi bila ena kratka, druga dolga, lasje nakodrani ali ravni, speti ali spuščeni, v kiti ali ne. Po mnenju tožnikov način izrisa ni bistven. Pri obeh podobah je okvir okrogel, tudi Sporna grafična podoba sega preko okvirja, ujemanje seganja preko podlage, ki je črna /bela, je bolj pomembno od seganja čez rob okvirja. Pri obeh grafičnih podobah je uporabljena enaka risarska tehnika, enak nos, enak nasmeh jamica v istem licu, enaka brada, enaki okrogli uhani.

10Pritožbeno sodišče je primerjalo Grafični podobi med seboj zaradi materialno pravne presoje ali je v konkretnem primeru res šlo za predelavo po 7. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). V sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da je predelava stvaritev z visoko stopnjo intenzivnosti prevzemanja tujih stvaritev v lastno delo. V predelavi je zaznavno že obstoječe delo. Z izkoriščanjem novega dela se hkrati uporablja tudi originalno delo, zato ima avtor prvotnega dela tudi monopol nad izkoriščanjem na novo nastalega dela.³

11Grafična podoba

Sporna grafična podoba

12S pomočjo meril iz navedene sodne odločbe je pritožbeno sodišče opravilo preizkus ali je v Sporni grafični podobi stopnja intenzivnosti posnemanja v prej naštetih podobnostih takšna, da je v njej zaznavno že obstoječe delo. Povsem identično so v obeh podobah oblikovani naslednji elementi, ki jim je pritožbeno sodišče dalo bistven pomen: cel obraz je prikazan frontalno, obe imata očala, pričeski sta si podobni, lase imata spete v bujno pričesko, zataknjeno kuhalnico, enak prifrknjen nos, enak nasmeh, ki je obrnjen v desno stran obraza, jamica v istem licu, enaka oblika brade, enaki okrogli uhani. Po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti za naključje, da bi se toženec z oblikovanjem Sporne grafične podobe v navedenih podobnostih tako približal Grafični podobi, ne da bi šlo za njeno posnemanje.

13Po materialno pravni presoji pritožbenega sodišča, je odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen. Toženec je kršil avtorsko pravico tožnikov do predelave po 7. členu ZASP in je že zato tožbeni zahtevek tožnikov v celoti utemeljen (vključno na podlagi 1. točke prvega odstavka 167. člena ZASP o prepovedi kršenja in bodočih kršitev).

14Celoten vtis Sporne grafične podobe, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo skupaj z besednima zvezama "Stari rogljiček" in "Tante Mizis," na drugačno odločitev pritožbenega sodišča glede kršitev materialne avtorske pravice do predelave ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je sicer opravilo primerjavo grafičnih podob vendar je omenjenima besednima zvezama pripisalo zmoten pomen. Kot sta tožnika v pritožbi pravilno opozorila, sta uveljavljala le kršitev materialne avtorske pravice na Grafični podobi in ne na omenjenih besednih zvezah.

O nelojalni konkurenci

15Izhodišče, ki je sodišče prve stopnje vodilo pri odločanju ali je toženec z izdelki, navedenimi v tožbenem zahtevku in izreku te sodbe pri nastopanju na trgu, storil dejanje nelojalne konkurence po drugi alineji tretjega odstavka v času odločanja veljavnega 63.a člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), je bilo da toženec ne posnema grafične podobe in zato ne posnema tržne identitete TETE FRIDE. Pri povprečnem potrošniku ni asociacije na Grafično podobo. Sporna grafična podoba se trži skupaj z besedno zvezo "Stari rogljiček," ki je pomensko in slušno popolnoma drugačna od besed TETA FRIDA, povprečni potrošnik asociacije na izdelke tožnikov ne bo imel. Potrošniki, ki so poslali elektronsko sporočilo tožnikoma (o slabi kakovosti njenih izdelkov) pa niso povprečni potrošniki.

16Pritožbeno sodišče je presojalo utemeljenost pritožbenega očitka ali je izpolnjen abstraktni zakonski dejanski stan iz druge alineje tretjega odstavka v zvezi z drugim in prvim odstavkom 63.a člena ZPOmK-1, to je ali je toženec prodajal blago s Sporno grafično podobo, ki ustvarja ali utegne ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga. Primeroma opisani znaki dejanja nelojalne konkurence so bistveno širši od kršitev po pravu znamk. Sicer se ti lahko deloma prekrivajo s pojmom kršitve znamk vendar to ni nujno. Dejanje nelojalne konkurence tudi ni vezano na obstoj kršitve materialne avtorske pravice. Tudi, če slednja ni kršena, to ne pomeni, da dejanje nelojalne konkurence ni bilo storjeno.⁴

17Sodišče prve stopnje je najprej pravilno sklepalo, da so po naravi stvari proizvodi strank, torej slaščic namenjeni splošni, širši javnosti in je potrošnik, ki slaščice kupuje povprečni potrošnik. Ni šlo za specializirane potrošnike/slaščičarje, ki so bolj pozorni in je verjetnost zmede manjša kot pri povprečnem potrošniku/kupcu izdelkov. Kupci slaščic so povprečni potrošniki, ki so bili zmedeni o kakovosti tožnikovih izdelkov. Zato materialnopravni zaključek v sodbi, da potrošniki, ki so tožniku poslali elektronska sporočila (A83) niso povprečni potrošniki, ni pravilen. Tožnika sta torej dokazala, da je zmeda že dejansko nastala (elektronska sporočila, uporabljen sporni znak, predelava grafične podobe, posnemanje tržne identitete TETA FRIDA), ne le da zmeda šele utegne nastati. Potrošniki so bili dejansko zmedeni glede izvora blaga predvsem so izrazili razočaranje nad "izdelki tožnikov," ki sta oglaševala le 100% naravne izdelke, potrošnica jima je sporočila, da je bil "izdelek v Tušu čisto drugačen z aditivi," potrošnik pa je spraševal, "če je z vašim izdelkom kaj narobe??? V Tušu sem kupo krhko pito, ki pa je bila brez okusa sam cuker, res sem bil presenečen...industrijsko vse skupaj, lp!!!"

18Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da toženec ni storil dejanje nelojalne konkurence, je utemeljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, da obstoji dejanje nelojalne konkurence in je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen tudi po tej pravni podlagi (druga alineja tretjega odstavka 63.a člena in in glede prepovednega zahtevka, drugi odstavek 63.b člena ZPOmK-1).

O kršitvi znamk

19V postopku na prvi stopnji je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je TETA FRIDA slovenska tržna identiteta na področju slaščic, ki je na trgu prisotna od 2012, z Grafično podobo se pojavlja na trgu od 2015. Prvi tožnik je imetnik slovečih znamk v smislu 6. bis člena Pariške konvencije in sicer je to slikovna znamka (grafična podoba) in besedna znamka TETA FRIDA (ugotovitev v 53. točki obrazložitve). Sodišče prve stopnje je v 2. točki obrazložitve pravilno povzelo, da tožnika Grafično podobo uporabljata bodisi samostojno, bodisi v kombinaciji z besedno zvezo (znamko) TETA FRIDA. Le za nadaljne poimenovanje v razlogih sodbe, je v 2. točki opombe, hkratno uporabo Grafične podobe in besedne zveze TETA FRIDA, poimenovalo znak TETA FRIDA. Sodišče je opravilo primerjavo med besednima in slikovno znamko na eni ter po tožencu uporabljenega znaka na drugi strani (52. točka, 53. točka razlogov). Zato pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ni utemeljen.

20Pravna podlaga za presojo utemeljenosti pritožbe je prvi odstavek 47. čl. ZIL-1, ki daje imetniku znamke izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice po tem zakonu. Imetnik znamke ima, brez poseganja v pravice imetnika, ki so bile pridobljene pred datumom vložitve prijave znamke ali datumom prednostne pravice, pravico preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu v povezavi z blagom ali storitvami uporabljajo znak: (a) ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko; (b) pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko; (c) ki je enak ali podoben znamki, ne glede na to, ali so blago ali storitve enaki, podobni ali niso podobni tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga nepošteno izkoristila ali oškodovala razlikovalni učinek ali ugled znamke. Pravica iz prejšnjega odstavka preprečiti tretjim osebam uporabo znaka obsega zlasti prepoved: (a) opremljanja blaga ali njegove embalaže z znakom; (b) ponujanja blaga, označenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene ali ponujanja ali opravljanja storitev pod tem znakom; (c) uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom; (d) uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju; (e) uporabe znaka kot trgovskega imena ali firme podjetja ali dela trgovskega imena ali firme podjetja; (f) uporabe znaka v primerjalnem oglaševanju na način, ki je v nasprotju s predpisi Republike Slovenije ali Evropske unije o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (drugi odstavek 47. čl. ZIL-1). Pravice do uveljavljanja sodnega varstva, ki jih ima imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona, smiselno pripadajo (med drugim) pridobitelju licence, v obsegu, v katerem so z zakonom ali s pravnim poslom pravice imetnika prenesene nanj, če imetnik pravice s tem soglaša (tč. (c) 1. odst. 120. a čl. ZIL-1). Zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona, lahko imetnik pravice s tožbo pri pristojnem sodišču (med drugim) zahteva: da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve; da se sodba objavi (tč. (a) in (g) 1. odst. 121. čl. ZIL-1).

21Ob primerjavi Grafične podobe in Sporne grafične podobe se je treba omejiti na primerjavo njune figurativne podobnosti. Tudi ob bolj splošni ("globalni") presoji splošnega vtisa je vidnostna in vsebinska podobnost tolikšna, da je zmeda v javnosti verjetna.⁵

22Tožnika sta v pritožbi uveljavljala še zmotno uporabo 6.bis člena Pariške konvencije, ker sodišče prve stopnje ni napravilo samostojne primerjave med slovečo slikovno znamko, to je Grafično podobo in Sporno grafično podobo brez upoštevanja besednih zvez "Tante Mizis" in "Stari rogljiček."

23Pritožbeno sodišče je že v prejšnji točkah razlogov pojasnilo, da sta si Grafična podoba in Sporna grafična podoba podobni ter da obstaja verjetnost zmede v javnosti. Ker gre za slaščice, ima beseda "Stari rogljiček," šibki razlikovalni učinek, Sporna grafična podoba je tista, ki je gledano celovito bolj razlikovalna. Zato z dodano besedo "Stari rogljiček" ni mogoče izničiti verjetnosti zmede v javnosti, kar izhaja tudi iz že omenjenih elektronskih sporočil potrošnikov, ki so dali poudarek slabši kvaliteti proizvodov toženca in ne besednemu delu Sporne grafične podobe. Enako to velja za besedni del "Tante Mizis". Zato je izpolnjen abstraktni dejanski stan iz točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1.

246.bis člena Pariške konvencije določa:⁶ "Države unije se zavezujejo bodisi po uradni dolžnosti, če zakonodaja države to dovoljuje, bodisi na zahtevo zainteresiranega, zavrniti ali razveljaviti registracijo in prepovedati uporabo tovarniške ali trgovske znamke, ki pomeni takšno reprodukcijo, posnemanje ali prevod, da utegne napraviti zmedo s kakšno znamko, za katero bi bilo pristojno oblastvo države registracije ali uporabe mnenja, da je v tej državi nedvomno znana kot znamka tistega, ki uživa pravico uporabe te konvencije, in se uporablja za istovetne ali podobne proizvode. Enako se ravna, če pomeni bistveni del znamke reprodukcijo kakšne takšne znamke, ki je nedvomno znana, ali posnemanje, ki lahko ustvari zmedo s to znamko." Sodišče prve stopnje je v postopku pravilno ugotovilo, da je slovenska figurativna (slikovna) znamka Grafična podoba sloveča znamka (glej opombo št. 7). Vendar je sodišče zmotno sklepalo, da ne povzroča zmede, kar je pritožbeno sodišče že pojasnilo v prejšnjih točkah razlogov. Tožbeni (prepovedni) zahtevek je utemeljen tudi na navedeni podlagi.

Objava sodbe

25Tožbeni zahtevek na objavo sodbe je utemeljen na podlagi 8. točke 167. člena ZASP in tretjega odstavka 63.b člena tedaj veljavnega ZPOmK-1. Objava sodbe je nujna, da se zmanjšajo posledice zmede in zavajanja potrošnikov. Z objavo v štirih časopisih (Večer, Delo, Dnevnik in Slovenske novice) se bo s kršitvijo seznanil dovolj širok krog potrošnikov, kar bo imelo predvsem učinek, da se preprečijo druge podobne kršitve.

26Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve po 339. členu ZPP. Vendar je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (351. člen v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP).

Stroški prvostopenjskega in pritožbenega postopka

27Pritožbeno sodišče je, ker je spremenilo izpodbijano sodbo, odločilo o stroških prvostopenjskega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP). Tožnikoma pripadajo stroški za sestavo tožbe po 1.točki 18. tarifne številke Odvetniške tarife (OT) 500 točk, prve pripravljalne vloge po 1. točki 19. tarifne številke OT 500 točk, pristop na prvi narok za glavno obravnavo po 1. točki 20. tarifne številke OT 500 točk, 2 % materialni stroški do 1000 točk in 1 % nad 1000 točk po 11. členu OT, 25 točk, vse povečano za 10% po prvem odstavku 7. člena OT 152,5 točk, 22 % DDV 369,05 točk, skupaj 2046,55 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR), pripada tožnikoma 1.227,93 EUR stroškov,⁷ sodna taksa po tarifni številki I/1111 Zakona o sodnih taksah (ZST - 1) 459,00 EUR in strošek prevoda (izpisa s spletne strani in posnetka iste spletne strani) po računu št. J-2012-02065 z dne 21. 10. 2021, 80,28 EUR, skupaj 1.767,21 EUR.

28Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel in sam nosi pritožbene stroške. Tožnikoma pripadajo stroški za sestavo pritožbe po 1. točki tarifne številke 22 OT 625 točk, 2 % materialni stroški 12,5 točk po 11. členu OT, povečano za 10 % po 7. členu OT 63,75 točk, skupaj 701,25 točk, 22% DDV 154,27 točk, skupaj 855,52 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR), pripada tožnikoma 513,31 EUR stroškov in za sodno takso za pritožbo po ZST - 1 459,00 EUR, skupaj 972.31 EUR.

29Če bo toženec s plačilom stroškov zamujal, bo moral tožnikoma po izteku izpolnitvenega roka plačati s stroški prvostopenjskega in pritožbenega postopka še zakonske zamudne obresti (299. člen in 378. člen OZ v zvezi s 313. členom ZPP).

¹ M. Repas, M. Ovčak Kos, E. Zirnstein: Pravo intelektualne lastnine, Ur. l. RS, Ljubljana 2023, str. 222.
² C-145/10, EU:C:2011:798, 1.12.2011, Painer, točke 88, 89, 94; Renckhoff, C-161/17, 7. 8. 2018, EU:C:2018:634, točka 14.
³ VSL sodba in sklep V Cpg 1066/2015, 7. 12. 2016.
⁴ Primerjaj V Cpg 164/2018, 5. 4. 2018 - figurativna in besedna znamka THE WOK. V tej zadevi je bilo še poudarjeno, da imata avtorskopravno varstvo in varstvo pred nelojalno konkurenco vsak svoj ločen pravni temelj. Zato je mogoče varovati pred nelojalno konkurenco tudi takšne označbe in podatke, ki jih uporablja tožeča stranka, ki sicer ne uživajo avtorskopravnega varstva.
⁵ Primerjaj V Cpg 164/2018, 5. 4. 2018.
⁶ Povzeto po sklepni predlogi generalnega pravobranilca Paola Mengozzija, predstavljeni 13. septembra 20071(1) Zadeva C-328/06 Alfredo Nieto Nuño proti Leonci Monlleó Franquet (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado Mercantil 3 de Barcelona ) "Znamke - Pojem ,znane znamke‘ - Geografski obseg poznanosti."
⁷ Tarifa ITEM d. o. o. se smiselno uporablja kot OT (sklep Ministrstva za pravosodje št. 429-1/2004 z dne 9. 02. 2004, Ur. l. RS št. 16 z dne 20. 2. 2004).