UPRS Sklep II U 318/2024-5

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

1Tožnik je dne 25. 10. 2024 pri sodišču vložil tožbo, v kateri navaja, da izpodbija upravno odločbo - seznam izvršilnih nalovov, ki se glasi nanj, in ki po določbah Zakona izvršbi in zavarovanju (v nadajevanju: ZIZ) predstavlja izvršilni naslov, zoper katerega pritožba ali upravni spor nista dopustna. Sodišču zato predlaga, da ugotovi, da je sodna izvršba, uvedena na podlagi Seznama izvršilnih naslovov Finančne uprave RS št. DT 4935-767/2017-1 09-730-07 z dne 4. 9. 2017 nedopustna. V tožbi pojasnjuje, da teče na podlagi navedenega seznama izvršilnih naslovov pri Okrajnem sodišču v Mariboru izvršilni postopek, v katerem se od njega terja plačilo denarne obveznosti v skupni višini 68.848,66 EUR. V času od 9. 3. 1998 do 1. 9. 2012 je namreč opravljal dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, ki pa jo je bil zaradi finančnih težav primoran prenehati opravljati. Prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine iz naslova opravljanja navedene dejavnosti so ostali zato neplačani.

2Izvršba, uvedena s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 1772/2017 z dne 15. 11. 2017, je po njegovem mnenju zaradi absolutnega zastaranja terjatev (upravnega dolga) iz izpodbijanega seznama izvršilnih naslovov nedopustna. Kljub zastaranju (najstarejše terjatve iz seznama izvršilnih naslovov so zastarale leta 2020), je Okrajno sodišče v Mariboru razpisalo javno dražbo tožnikovih nepremičnin (hiše, v kateri ta živi skupaj s hčerko in kmetijskih zemljišč, ki jih obdeluje), ne da bi upoštevalo, da izvršba na podlagi tega seznama zaradi zastaranja terjatev ni dopustna. Da so terjatve iz navedenega seznama zastarale, dokazuje po mnenju tožnika tudi sklep Finančne uprave RS z dne 4. 9. 2024, ki ga prilaga kot dokaz, s katerim je bila davčna izvršba zoper njega delno ustavljena.

3Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in ugotovi, da izvršba na podlagi Seznama izvršilnih naslovov Finančne uprave RS št. DT 4935-767/2017-1 09-730-07 z dne 4. 9. 2017 ni dopustna, zahteva pa tudi ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I 1772/2017, v kateri Republika Slovenija od njega terja znesek v višini 68.848,66 EUR s pripadki. Priglaša tudi stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K točki I izreka:

4Tožba ni dopustna.

5Tožnik v obrazložitvi tožbe kot izpodbijani upravni akt v tem upravnem sporu navaja Seznam izvršilnih naslovov št. DT 4935-767/2017-1 09-730-07 z dne 4. 9. 2017, v katerem je Finančna uprava RS v postopku davčne izvršbe ugotovila, da znaša njegova obveznost po izvršilnih naslovih, navedenih v seznamu iz naslova izrečenih glob, prispevkov za socialno varnost za zasebnike, akontacije dohodnine ter DDV s pripadajočimi obrestmi skupaj 68.848,66 EUR. Tožnik meni, da (sodna) izvršba na podlagi navedenega seznama ni dopustna, ker so terjatve iz posameznih izvršilnih naslovov, ki so navedeni v seznamu, absolutno zastarale. Zato sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi in ugotovi nedopustnost (sodne) izvršbe.

6V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju: ZUS-1). Upravni akt je po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

7Pojem upravnega akta vsebuje torej enostransko, oblastveno odločanje pristojnih organov pri izvrševanju upravne funkcije. Dva temeljna pogoja, ki ju je treba uporabiti pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt ali ne sta: v formalnopravnem smislu, da jo je izdal državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnih pooblastil, v materialnopravnem smislu pa, da vsebuje odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, in s tem posega v pravni položaj stranke. Pogoj je tudi, da je akt utemeljen na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu. Upravna odločba pa je vsako ravnanje upravnega organa, na podlagi katerega se da sklepati na odločanje pristojnega organa o pravici ali obveznosti posameznika ali pravne osebe v upravni zadevi. Pravno učinkovanje odločbe pomeni, da se ustanavlja, spreminja ali ukinja pravica ali obveznost posameznika, pravne osebe ali druge stranke in s tem ustvarja določeno pravno razmerje ali samo ugotavlja, da tako razmerje obstaja za stranko že po zakonu, ali pa vzdržijo njene pravice in obveznosti nespremenjene.¹

8Iz navedb tožnika v tožbi in priloženih listin izhaja, da je bil seznam izvršilnih naslovov v obravnavani zadevi izdan v postopku izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje, ki je na podlagi navedenega seznama v teku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

9Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava RS po določbah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2). Izvršbo terjatev, ki so sicer v pristojnosti FURS, iz dolžnikovih nepremičnin pa opravlja sodišče po določbah ZIZ. Po drugem odstavku 208. člena ZDavP-2 namreč davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju na predlog upnika, ki ga vloži državno odvetništvo, opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in sicer pod pogojem, da davka ni bilo mogoče pred tem izterjati v postopku davčne izvršbe iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja (prvi odstavek 208. člena ZDavP-2). Sodni izvršilni postopek pomeni v takšnem primeru po vsebinski plati nadaljevanje postopka davčne izvršbe, neuspešnost katerega je po zakonu pogoj za nadaljevanje izvršbe na nepremičninah dolžnika po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.²

10Seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, predstavlja po 9. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 145. člena ZDavP-2 enega od izvršilnih naslovov, na podlagi katerega se opravi davčna izvršba. Navedeni seznam predstavlja zbir izvršilnih naslovov, v katerem davčni organ ugotovi skupno višino davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih. Seznam izvršilnih naslovov, ki se glasi na dolžnika, na katerega se glasijo tudi posamezni izvršilni naslovi, ki so del seznama, nima pravne narave upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, zoper katerega bi bila v upravnem postopku mogoča pritožba oziroma (po izčrpanju rednih pravnih sredstev v upravnem postopku) tožba v upravnem sporu. Takšen seznam, s katerim se zgolj ugotavlja skupen znesek dolgovanih obveznosti po posameznih, pred tem izdanih izvršilnih naslovih iz seznama, namreč ne predstavlja akta, s katerim bi se odločilo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS³ je seznam izvršilnih naslovov upravni akt in upravna odločba v primeru, ko je v seznamu obveznost plačila davčnega dolga po posameznih izvršilnih naslovih prvič naložena drugi osebi, ki ni tista, na katero se glasijo izvršilni naslovi iz seznama, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru. Iz navedb tožnika v tožbi namreč izhaja, da so mu bile obveznosti, navedene v seznamu izvršilnih naslovov, naložene v plačilo zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik posameznik, nanj pa se glasijo tudi posamezni izvršilni naslovi iz seznama, ki tako ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati, saj se z njim ni na novo odločilo o kakšni njegovi pravici ali obveznosti.⁴

11Zoper izpodbijani seznam ima tožnik pravno varstvo zagotovljeno v postopku sodne izvršbe, v katerem je kot izvršilni naslov uporabljen takšen seznam, in v katerem lahko skladno s pravno ureditvijo v ZIZ izvršbi ugovarja tudi iz razloga zatrjevanega zastaranja obveznosti iz seznama izvršilnih naslovov.⁵ Zoper odločitve sodišč, ki ne predstavljajo upravnega odločanja, tožnik nima možnosti sodnega varstva v upravnem sporu⁶, kar pomeni, da sodišče v upravnem sporu ne more presojati dopustnosti sodne izvršbe, ki je v teku, in tudi ne odločitev, ki jih je sodišče sprejelo v tem postopku.

12Tožbeni predlog, s katerim tožnik sodišču predlaga, naj v upravnem sporu ugotovi nedopustnost (sodne) izvršbe, ki je na podlagi seznama izvršilnih naslovov v teku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, zato ni dopusten, saj tožnik s tako postavljenim tožbenim zahtevkom ne zahteva ugotovitve nezakonitosti kakšnega upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi, ampak zahteva ugotovitev nedopustnosti ravnanj sodišča pri izvrševanju njegovih ustavnih pristojnosti (to je pri vodenju postopka in odločanju v sodni izvršbi), ki ne pomeni upravnega odločanja.⁷ Ker pa je tožba, upoštevaje akt, ki ga tožnik navaja kot izpodbijanega (seznam izvršilnih naslovov), očitno nedopustna, sodišče tožnika ni pozivalo k popravi tožbenega zahtevka in je tožbo brez vsebinske obravnave zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, v skladu s katero sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K točki II izreka:

13Odločitev o stroških, ki jih je priglasil tožnik v tožbi, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ E. Kerševan in drugi, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 20 in 21 ter V. Androjna in E. Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 48 in 380.
² Glej npr. sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 880/2017 z dne 29. 11. 2017, 7. in 8. točka obrazložitve.
³ Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 135/2016 z dne 12. 7. 2016.
⁴ Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 654/2020 z dne 22. 3. 2022, 13., 14. in 15. točka obrazložitve.
⁵ Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik možnost ugovora (53. člen ZIZ), o katerem je pristojno odločiti sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače (54. člen ZIZ), in v katerem lahko med drugim zatrjuje, da je izvršba oziroma njeno nadaljevanje nedopustno, ker je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu (11. točka 55. člena ZIZ). Ugovor zastaranja pa lahko dolžnik po prvem odstavku 56. člena ZIZ pred pristojnim sodiščem v postopku sodne izvršbe uveljavlja tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka (tako npr. Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. I Ip 328/2023 z dne 20. 7. 2023).
⁶ V skladu z izrecno določbo 3. člena ZUS-1 upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti.
⁷ Vrste tožb v upravnem sporu glede na postavljene predloge oziroma zahtevke, ki jih lahko uveljavlja tožnik, določa prvi odstavek 33. člena ZUS-1, v skladu s katerim lahko tožnik s tožbo zahteva odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba); ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerimi je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) ter spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).