UPRS Sodba I U 962/2022-8

Tožba se zavrne.

1Inšpektorat mestne uprave Mestne občine Ljubljana (Inšpektorat MOL, tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom tožniku odredil, da mora odpraviti nepravilnosti, nastale s postavitvijo nadstreška, ter zidu z vrati, ki sta postavljena na zemljišču s pare. št. ... k.o. ... v varovalnem pasu kategorizirane občinske ceste kategorije ..., odsek ..., brez soglasja upravljalca občinske ceste tako, da ju odstrani, saj je Odločba Inšpektorata MOL 061-1146/2019-31 z dne 19. 8. 2020 postala dokončna 19. 10. 2020 in izvršljiva 21. 9. 2020 (točka 1 izreka). Če tožnik v naknadnem roku 15 dni od vročitve tega sklepa ne bo izvršil obveznosti iz 1. točke izreka tega sklepa, bo kot prisilno sredstvo prvostopenjski organ uporabil denarno kazen v znesku 700,00 EUR (točka 2 izreka). Pred izvršitvijo je tožnik dolžan pridobiti soglasje Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL za dela v območju kategorizirane občinske ceste kategorije ... (točka 3 izreka). Pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe. O stroških postopka bo izdan poseben sklep (točki 4 in 5 izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Inšpektorat MOL izvedel kontrolo in ugotovil, da tožnik ni izvršil Inšpekcijske odločbe z dne 19. 8. 2020, ki postala izvršljiva 21. 9. 2020, zato je 22. 2. 2021 izdal sklep o dovolitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo 06102-1/2021-2, kjer je kot prisilno sredstvo uporabil denarno kazen 500,00 EUR. Ko je prvostopenjski organ izvedel ponovno kontrolo je ugotovil, da tožnik ni izvršil z odločbo odrejenih ukrepov. Na podlagi prvega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 282. členom ZUP je Inšpektorat MOL dovolil upravno izvršbo in tožniku zagrozil, da bo v primeru neizvršitve uporabil prisilni ukrep denarne kazni v višini 700,00 EUR. Sklicuje se tudi ne 294. člen ZUP.

3Župan Mestne občine Ljubljana kot pritožbeni organ (v nadaljevanju tudi Župan MOL) je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja razloge, da ni inšpekcijski zavezanec za odstranitev spornega nadstreška in zidu z vrati ter, da sporni nadstrešek in zid z vrati ne posegata v varovano območje in ne predstavljata nevarnosti za promet na cesti. Tožnik tako uveljavlja samo pritožbene razloge, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost Inšpekcijske odločbe 061-1146/2019-31 z dne 19. 8. 2020 in na pravilnost in zakonitost inšpekcijskega postopka, ki se je vodil pred izdajo te odločbe. Ponovna vsebinska presoja izvršilnega naslova pa ni predmet izvršilnega postopka, saj je izvršilni postopek namenjen izključno izvršitvi obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena zgolj pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (v konkretnem primeru Inšpekcijsko odločbo z dne 19. 8. 2020). Vsi pritožbeni razlogi se nanašajo na Inšpekcijsko odločbo z dne 19. 8. 2020 in na inšpekcijski postopek, ki se je vodil pred izdajo navedene odločbe, ki pa ni predmet tega postopka, zato so pritožbeni ugovori neupoštevni. Pritožbeni organ se skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP do njih ne opredeljuje. Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe, da je tožnik pri Upravnem sodišču RS sprožil upravni spor zoper Inšpekcijsko odločbo z dne 19. 8. 2020, saj navedeno ni ovira za pričetek in potek izvršilnega postopka. Skladno z določbami 282. člena ZUP se odločba, izdana v upravnem postopku, izvrši, ko postane izvršljiva. Upravni organ, ki je pristojen za upravno izvršbo po uradni dolžnosti izda sklep o dovolitvi izvršbe brez odlašanja, ko je odločba postala izvršljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Dejstvo, da izpodbijani sklep ni bil izdan do tega roka, pa ne izključuje obveznosti njegove izdaje (290. člen ZUP). V konkretnem primeru je Inšpekcijska odločba z dne 19. 8. 2020 postala izvršljiva 21. 9. 2020. Ker tožnik v roku iz navedene inšpekcijske odločbe ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, je Inšpektorat MOL izdal sklep o dovolitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo 06102-1/2021-2, v katerem je tožniku odredil odpravo nepravilnosti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa. V primeru, da ne bi izvršil naložene obveznosti, je zagrozil z denarno kaznijo v znesku 500.00 EUR. Tožnik svoje obveznosti tudi v naknadnem roku iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 22. 1. 2022 ni izpolnil, ter spornega nadstreška in zidu z vrati ni odstranil, kar izhaja iz zapisnika Inšpektorata o ogledu 06102-172021-7 z dne 10. 3. 2022 in tudi iz tožnikovih navedb. Tožnik sam navaja, da nima finančnih sredstev za izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Inšpektorat je zato izdal izpodbijani sklep. Sklicuje se na 298. člen ZUP.

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prejemnik denarne socialne pomoči, da nima denarja, zato izpodbijanega sklepa ne more izvršiti. Inšpektorat MOL je z odločbo tožniku odredil odstranitev nadstreška ter zidu z vrati, ki so postavljena na zemljišče s parcelo št. ... k.o. ..., brez soglasja upravljalca občinske ceste, na lastne stroške. Ker je tožnik prejemnik socialne pomoči, denarja za odstanitev nima. Socialna pomoč mu zadošča zgolj za golo preživetje. Tožnik je že v pritožbi navedel, da stanje v ZK na naslovu ..., ... ne ustreza dejanskemu stanju, in da bi se moralo najprej uskladiti z dejanskim stanjem v naravi. Obstoječa hiša in prizidek, v katerem tožnik živi, nista vpisana v ZK, ker je v ZK vpisana pritlična hiša kot je v naravi obstajala leta 1928. Tožnik vztraja, da ni lastnik spornega nadstreška ter zidu z vrati. Poleg tega spornega nadstreška tudi ni zgradil. Posledično nima ničesar za odstraniti. Dejanski lastniki spornega nadstreška in zidu so: A. A. (po pogodbi in gradbenemu dovoljenju), B. B. (po sklepu o dedovanju po A. A.), C. C. (po izvedenem dedovanju) ter D. D. (po kupoprodajni pogodbi). Tožnik je tudi jasno navedel, da so izjave prič: E. E., F. F., G. G. ter sama prijava prijavitelja B. B., lažne. Med navedenimi osebami in tožnikom obstaja večletni spor. Zaključek inšpektorja, da na podlagi prav navedenih izjav prič ne dvomi, da je sporni nadstrešek in zid postavil tožnik, je napačen, odločanje je bilo pristransko. Gre za kršitev tožnikovih pravic, ki so zagotovljene z Ustavo RS in Konvencijo o človekovih pravicah in sicer pravice do poštenega sojenja. Da je temu tako, priča tudi naslednje: takšno stanje na navedenem naslovu je bilo od nekdaj. Kolikor sporni nadstrešek in zid resnično posegata v varovani pas kategorizirane občinske ceste in s tem vplivata na samo varnost prometa, bi se to tekom let vsekakor že pokazalo. Vendar se doslej ni pokazalo. Če sporni zid in nadstrešek res posegata v varovano območje in pomenita takšno nevarnost za sam promet na cesti, potem v varovano območje posega celotna hiša na navedenem naslovu, ki je bila zgrajena 1879. leta, kar posledično pomeni, da jo je zaradi varnosti prometa, tako kot sporni zid in nadstrešek, potrebno odstraniti., kar je absurdno. To še toliko bolj, saj je bila hiša zgrajena pred navedeno kategorizirano cesto v današnjem obsegu. Točka 8 prvega odstavka 118. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) določa, da inšpektor odredi vzpostavitev prejšnjega stanja na stroške povzročitelja, pri čemer pa tožnik ni povzročitelj. Sodišču tožnik predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Podrejeno pa predlaga, naj sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice oz. pravne koristi.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja relevantno dejansko stanje, ki pa med strankama ni sporno ter se sklicuje na 298. člen ZUP. Meni, da so tožbene navedbe nerelevantne, saj se po vsebini nanašajo na Inšpekcijsko odločbo z dne 19. 8. 2020, katere izvršba je bila z izpodbijanim upravnim aktom dovoljena. Navedena Inšpekcijska odločba pa ni predmet presoje v tem postopku. Tožnik v tožbi tudi navaja, da je že v pritožbi navedel, da ZK stanje ne ustreza dejanskemu, da obstoječa hiša in prizidek nista vpisana v ZK, da ni lastnik spornega nadstreška ter zidu z vrati in da ga ni zgradil on, zato nima ničesar za odstranit. Navaja, kdo naj bi bili dejanski lastniki, da so izjave prič ter prijava lažne, saj med temi osebami in tožnikom obstaja večletni spor. Tožnik tudi meni, da je inšpektor napačno, pristransko in subjektivno odločil. Meni, da gre za kršitev tožnikove ustavne pravice do poštenega sojenja in za kršitev Konvencijo o človekovih pravicah. Navaja še, da bi se tekom let že pokazalo, če bi sporni nadstrešek in zid resnično vplivala na varnost prometa, in bi v tem primeru v varovano območje posegala celotna hiša. Tožnik s citiranimi navedbami uveljavlja razloge, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost Inšpekcijske odločbe in na pravilnost in zakonitost inšpekcijskega postopka, ki se je vodil pred izdajo te odločbe, ki ni predmet izvršilnega postopka. Na podlagi 292. člena ZUP predhodno citiranih pritožbenih navedb oz. razlogov tožnik ne more uveljavljati v predmetnem upravnem sporu, saj se ne nanašajo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, temveč se nanašajo na predhodno izdano Inšpekcijsko odločbo, ki pa ni predmet presoje v tem postopku. Tožnik v tožbi zatrjuje tudi kršitev Ustave RS in Konvencije o človekovih pravicah, vendar so njegove navedbe nekonkretizirane. Tožnikovo nestrinjanje z izpodbijanim sklepom pa ne pomeni kršitve tožnikovih pravic.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega organa, dopolnjenimi z razlogi pritožbenega organa in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

8V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožniku naložil izvršitev odločbe Inšpektorata MOL z dne 19. 8. 2020, ki je postal 19. 10. 2020 dokončna, in izvršljiva 21. 9. 2020 tako, da mora v 15 dneh odpraviti nepravilnosti s postavitvijo spornega nadstreška in zidu z vrati, sicer mu bo naložena denarna kazen v višini 700,00 EUR.

9Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbe pritožbenega organa izhaja, da je inšpekcijski organ MOL 19. 8. 2020 izdal inšpekcijsko odločbo, ki je postala izvršljiva dne 21. 9. 2020. Tožnik v roku iz navedene inšpekcijske odločbe ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, zato je inšpekcijski organ MOL 22. 1. 2021 izdal sklep o dovolitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo, s katerim je tožniku odredil odpravo nepravilnosti v roku 15 dni od vročitve sklepa in mu v primeru, da ne bi izvršil naložene obveznosti, zagrozil s denarno kaznijo 500,00 EUR. Tožnik svoje obveznosti ni izpolnil niti v naknadnem roku iz sklepa o dovolitvi upravne izvršbe z dne 22. 1. 2021, kar med strankama ni sporno. Inšpektorat MOL je zato izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožniku postavil nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozil z novo, višjo denarno kaznijo v znesku 700,00 EUR. Glede na predhodno navedeno je predmet tega upravnega spora sklep, izdan v izvršilnem postopku, s katerim se tožniku v danem roku nalaga odstranitev spornega nadstreška in zidu z vrati na podlagi izvršljive Inšpekcijske odločbe z dne 19. 8. 2020, ki je tožnik doslej ni izvršil, ter se mu kot sredstvo prisilitve v primeru neizpolnitve izpodbijanega sklepa nalaga kazen v višini 700,00 EUR.

10Na podlagi prvega odstavka 282. člena ZUP se odločba, izdana v upravnem postopku izvrši, ko postane izvršljiva. Na podlagi prvega odstavka 288. člena ZUP se izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti opravi z upravno izvršbo. Na podlagi 298. člena ZUP v primeru, če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev po prejšnjem odstavku tega člena, ne sme presegati 1.000,00 EUR. Vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečena do tega zneska. Plačana denarna kazen se ne vrne.

11Skladno z drugim odstavkom 298. člena ZUP upravni organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa upravni organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Tožnik v pritožbi in tudi v tožbi pa ne zatrjuje, da bi sporni nadstrešek in zid z vrati odstranil in da bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega drugega pravno upoštevanega razloga, ki bi se nanašal na postopek izvršbe.

12Na podlagi prvega odstavka 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati v pritožbi zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku, kakršen je tudi izpodbijani sklep, ni mogoče uveljavljati v upravnem sporu. Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova. V upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi upravne izvršbe ni mogoče vsebinsko izpodbijati izvršilnega naslova oz. dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izvršilnega naslova. Upoštevne tožbene navedbe se lahko nanašajo zgolj na samo izvršbo. V zvezi s tem pa tožnik v pritožbi in tudi v tožbi ne podaja navedb. Tožbeni ugovori se po vsebini nanašajo na Inšpekcijsko odločbo z dne 19. 8. 2020, ki pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu, kot je tožniku pravilno pojasnil že prvostopenjski organ. Nerelevantne so tudi po presoji sodišča tožnikove tožbene navedbe v zvezi z lastništvom in postavitvijo spornega nadstreška in zidu, kot tudi glede (ne)ogrožanja prometne varnosti.

13Tožnik v tožbi tudi navaja, da izpodbijanega sklepa ne more izvršiti, ker je prejemnik socialne pomoči in nima denarja, kar pa tožnika ne odvezuje dolžnosti izvršitve Inšpekcijske odločbe. Višina zagrožene denarne kazni je skladna z določbo 298. člena ZUP. Tudi ne gre Inšpekcijsko odločbo, ki je ne bi bilo mogoče izvršiti. Tožnik je bil, ne glede na okoliščine, na katere se sklicuje, Inšpekcijsko odločbo z dne 19. 8. 2020, dolžan izvršiti. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da tožnik Inšpekcijske odločbe z dne 19. 8. 2020 ni izvršil, saj v pritožbi in tudi v tožbi sam priznava, da tega ni storil. Na podlagi prvega odstavka 298. člena v zvezi z 282. členom ZUP je Inšpektorat MOL pravilno dovolil upravno izvršbo in tožniku zagrozil, da bo v primeru neizvršitve uporabil prisilni ukrep denarne kazni. Po povedanem je po presoji sodišča Inšpektorat MOL utemeljeno izdal izpodbijani sklep.

14Tožnik v tožbi zgolj pavšalno navaja kršitve Ustave RS in kršitve EKČP, pri čemer pa teh kršitev v ničemer ne konkretizira, zato jih sodišče ne more presoditi.

15Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče v postopku ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic in tudi ne kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

16Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med strankama ni sporno, kot to določa prvi odstavek 59. člena ZUS-1 in sicer, da tožnik ni izvršil sklepa, s katerim mu je Inšpektorat MOL naložil izvršitev odločbe Inšpektorata MOL z dne 19. 8. 2020, ki je postala 19. 10. 2020 dokončna in 21. 9. 2020 izvršljiva.