VSL Sklep III Cp 507/2025
ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.507.2025Področje: nepravdno pravo, stvarno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
Po ZVEtL-1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti, udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo prijavo udeležbe in napoved pritožbe A. A. z dne 7. 11. 2024.
2A. A. v laični pritožbi zoper sklep trdi, da je napoved pritožbe pravočasna, saj jo je vložil istega dne, kot je prejel sodno pisanje. Grobo je bilo poseženo v njegove ustavne in zakonske pravice. Sodišče je B. B. štelo za pravnega naslednika družbe C., ki mu je prodala nepremičnino. Sodišče mu ne more oporekati lastninske pravice, ki jo je pridobil z nakupom nepremičnine. Upoštevati mora tudi, da je bil 18. 9. 2024 v izolaciji zaradi prejema doze RA-joda. Prav tako mora upoštevati, da je sklep N 115/2022 istega sodišča pravnomočen, kar pomeni, da obstaja obveznost dodelitve odvetnika v okviru brezplačne pravne pomoči. Predlaga razveljavitev sklepa.
3Pritožba ni utemeljena.
4V tej zadevi je sodišče prve stopnje 18. 9. 2024 izdalo sklep o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Gre za sklep s skrajšano obrazložitvijo, glede katerega so imeli udeleženci postopka možnost, da v roku 8 dni od prejema sklepa vložijo napoved pritožbe (6. in 7. odstavek 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP1, 3. členom ZVEtL-12 in 37. členom ZNP3). To se ni zgodilo, zato je sklep 17. 10. 2024 (po poteku roka za vložitev napovedi pritožbe za vse udeležence postopka) postal pravnomočen. Z učinkom pravnomočnosti je bilo v II. točki izreka sklepa ugotovljeno, da sta parceli 1/3 in 2/2, obe k. o. 0000, skupno pripadajoče zemljišče in s tem pomožna nepremičnina v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov: - stavbe z ID znakom 0000-2 na naslovih D. ulica 1 in F. cesta 28, ki stoji na parcelah 1/1, 1/5, 1/6 in 1/7, vse k. o. 0000, ter - parcele 1/4, k. o. 0000, na kateri stoji stavba brez naslova z ID znakom 0000-12.
5Pritožnik zatrjuje (so)lastninska upravičenja na parceli 1/4, k. o. 0000. Sklicuje se na kupoprodajno pogodbo z dne 22. 1. 2002 (v prilogi D8), s katero je od družbe C., d. o. o., kupil poslovni prostor v stavbi, ki stoji na parceli 1/4, k. o. 0000, in predstavlja 4468/10000 delež celotne površine stavbe. Pogodba ni bila zemljiškoknjižno realizirana. Družba C., d. o. o., po zemljiškoknjižnih podatkih še vedno solastnica parcele 1/4, k. o. 0000, je bila 28. 2. 2022 izbrisana iz sodnega registra.
6Na podlagi presoje, da bi bile lahko parcele, ki so predmet postopka, pripadajoče zemljišče več stavb (prim. 2. odstavek 48. člena ZVEtL-14), je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 2. 2024 ugotovilo, da je zakoniti udeleženec tega postopka tudi družba C., d. o. o. - po zemljiškoknjižnih podatkih solastnica parcele 1/4, k. o. 0000, na kateri stoji stavba brez naslova z ident. št. 0000-12. Ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra, je v postopek pritegnilo nekdanjega družbenika B. B. kot njenega pravnega naslednika,5 ki ga je seznanilo z relevantnim procesnim gradivom.6
7Odločitev o zavrženju prijave udeležbe A. A. ima pravno podlago v 4. odstavku 48. člena ZVEtL-17, po katerem je prijava udeležbe v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča omejena do izdaje odločbe o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Ta omejitev pa ne izključuje uporabe 1. odstavka 30. člena ZNP (v zvezi s 3. členom ZVEtL-1), ki določa, da lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan pravni interes udeleženca za vložitev pravnega sredstva. Skladno s 3. odstavkom 33. člena ZNP (v zvezi s 3. členom ZVEtL-1) pa lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Smiselno enako velja za prepozno vloženo napoved pritožbe.8
8Iz navedb v dne 7. 11. 2024 vloženi napovedi pritožbe je razbrati, da pritožnik nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je parcela 1/3, k. o. 0000 skupno pripadajoče zemljišče (trdi, da je individualno pripadajoče zemljišče). Ker zatrjuje upravičenja, ki so v nasprotju z upravičenji udeležencev postopka, ki jim sodno varstvo zagotavlja sklep z dne 18. 9. 2024, po presoji pritožbenega sodišča ne gre za situacijo, ki bi omogočala uporabo pravila iz citiranega 3. odstavka 33. člena ZNP. Drugačno stališče ne bi bilo združljivo z načelom pravne varnosti.
9Postopek ugotavljanja (skupnega) pripadajočega zemljišča je pravnomočno končan. Po ZVEtL- 1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti,9 udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.10
10Pritožbene navedbe o nujni enodnevni izolaciji so pravno nerelevantne, navedbe o drugem pravnomočno končanem postopku in obveznosti dodelitve brezplačne pravne pomoči pa nerazumljive, zato se do njih niti ni mogoče opredeliti.
11Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je izpodbijana odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
2 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.
3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.
4 Če sodišče po začetku postopka ugotovi, da bi lahko bilo zemljišče, ki je predmet postopka, skupno pripadajoče zemljišče ali pripadajoče zemljišče druge stavbe, katere zemljiškoknjižni lastnik še ni udeleženec postopka, ob smiselni uporabi 5. člena tega zakona odloči, da se bo postopka kot udeleženec udeleževal tudi zemljiškoknjižni lastnik te stavbe (2. odstavek 48. člena ZVEtL-1).
5 Po podatkih iz sodnega registra je družba prenehala po skrajšanem postopku. Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe je prevzel družbenik B. B. Družba ni imela premoženja, v primeru naknadno najdenega ali ustvarjenega premoženja, pa naj bi le-to pripadalo družbeniku.
6 Posredovalo mu je mnenje izvedenke urbanistične stroke, skupaj s pozivom, naj v roku 30 dni poda morebitne pripombe nanj.
7 Do izdaje odločbe o ugotovitvi pripadajočega zemljišča lahko prijavijo udeležbo v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča vsak pridobitelj stavbe, imetnik stvarne ali obligacijske pravice na njem, ki zahteva ugotovitev njenega obstoja, in druge osebe, ki izkažejo pravni interes v postopku (4. odstavek 48. člena ZVEtL-1).
8 Sodišče prve stopnje mora na podlagi pravočasno napovedane pritožbe izdelati sklep z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP, zoper katerega je možna pritožba (8. in 9. odstavek 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP).
9 Sodna odločba zavezuje le osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku.
10 Glej Ana Božič Penko, članek "ZVEtL", Pravosodni bilten, št. 4/2013, str. 131.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 19. 5. 2025Nazaj na vrh ↑