VSL Sklep Cst 81/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Dolžnik se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za odpust obveznosti.

2Pritožba ni utemeljena.

3Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v prvem odstavku 407. člena vsebuje pravilo, da po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep o odpustu dolžnikovih obveznosti. Preden tako ravna, pa mora po četrtem odstavku istega člena po uradni dolžnost preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ta obstaja, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkus­nega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. „Če je v kazenski evidenci vpisana obsodba iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona, sodišče ne glede na prvi odstavek tega člena glede na dolžino roka, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence: 1. če ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel: zavrne predlog za odpust obveznosti.“ (zadevno relevantna 1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP) Sodišče prve stopnje je zato po izteku preizkusnega obdobja utemeljeno vpogledalo v kazensko evidenco za pritožnika. Presodilo je, da je v njegovem primeru navedena ovira za odpust njegovih obveznosti podana.

4Ta presoja je pravilna. Po podatkih kazenske evidence je bil pritožnik s sodbo Ok­rožnega sodišča na Ptuju I K 000/2016 z dne 22. 2. 2023 obsojen za kaznivo dejanje zatajitve po 208. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Izrečena mu je bila pogojna obsodba osem mesecev s preizkusno dobo dveh let. Sodba je postala pravnomočna 4. 3. 2023. Ob upoštevanju 2. točke četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 82. člena KZ-1, da se pogojna obsodba izbriše iz kazenske evidence v enem letu od poteka preizkusne dobe, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izbrisa v pritožnikovem primeru ne bo pred 4. 3. 2026. Navedeno dejanje spada tako po KZ-1 kot v smislu ZFPPIPP h kaznivim dejanjem zoper premoženje, in ker se je preizkusno obdobje v postopku odpusta pritožnikovih obveznosti izteklo prej, 6. 1. 2025, odpust ni bil dovoljen.

5Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ni odločilno, da je bila pritožniku izrečena pogojna obsodba, ne pa kazen. Oboje je kazenska sankcija za storjeno kaznivo dejanje (prim. prvi in drugi odstavek 3. člena ter prvi odstavek 57. člena KZ-1) in oboje je ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP tako po zapisu te določbe kot po njenem smislu (tj. glede na prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP, da je namen odpusta poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da se razbremeni prevelikih obveznosti, pri čemer pa obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu kaže na nepoštenost v smislu pravkar navedene določbe). Iz tega stališča izhaja tudi sodna praksa (prim. pritožbena sklepa tega sodišča Cst 285/20018 z dne 13. 6. 2018 in Cst 194/2020 z dne 1. 7. 2020). Nadalje ni odločilno, ali je bilo stečajni upraviteljici znano, da je zoper pritožnika potekal postopek v kazenski zadevi I K 000/2016, saj je do pravnomočne obsodbe veljala domneva nedolžnosti. Že zato ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta pritožnikovih obveznosti z dne 6. 1. 2022 ni bilo dovoljeno špekulirati, ali bo pritožnik obsojen in kakšna bo sankcija, da bi se temu prilagajalo preizkusno obdobje v postopku odpusta obveznosti. Ravno tako v tej zadevi ni odločilno, zakaj naj bi se bil pritožnik znašel v kazenskem postopku in kolikšna je bila stopnja njegove krivde, po pravnomočni obsodbi pa tudi ne, kako se je pritožnik sicer vedel v postopku osebnega stečaja. Presoja po pravilih iz 400. člena ZFPPIPP (gl. zg.) je formalizirana, vezana zgolj na vsebino kazenske evidence.

6Pritožnik glede možnosti ponovnega predloga za odpust obveznosti navaja situacije, ki se na njegov primer ne nanašajo (situacije po drugi alineji 2. točke drugega odstavka in po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP), na presojo v tej zadevi pa ne vplivajo. Pritožnik ni (trajno) izgubil pravne dobrote odpusta svojih obvez­nosti (ovira zanjo obstaja zdaj in bo obstajala do izbrisa zgoraj navedene obsodbe iz kazenske evidence, po kateri bo v celoti rehabilitiran, v morebitnem novem postopku pa bo tudi relativna; prim. drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP, po katerem ob začetku takšnega morebitnega novega postopka odpusta obveznosti, ne pa kot v tej zadevi šele po izteku preizkusnega obdobja, „[p]ri presoji ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona sodišče upošteva dolžino preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka tega člena in zavrne predlog za odpust obveznosti, če ugotovi, da do poteka tega obdobja še ne bo potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije“ – z drugimi besedami, le če tudi ob najdaljšem (triletnem) preizkusnem obdobju ne bi prišlo do izbrisa iz kazenske evidence, bi bil predlog za odpust že na pragu zavrnjen, sicer pa bi sodišče določilo preizkusno obdobje tako, da se v njem izteče čas, po katerem bo predvidoma prišlo do navedenega izbrisa). Očitno tudi ne drži, da je to dobroto z izpodbijanim sklepom (začasno) izgubil iz razlogov, ki niso na njegovi strani (pogojna obsodba se izreče krivemu storilcu kaznivega dejanja; prim. tretji odstavek 58. člena KZ-1).

7Prvostopenjski sklep je pravilen, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).