VSL Sklep III Cp 518/2025

I. Pritožba se zavrže.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo vstop novega tožnika Zveze potrošnikov Slovenije - društvo, v pravdo.

2Toženka v pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga Zveze potrošnikov Slovenije - društvo za vstop v pravdo ter priglaša stroške pritožbenega postopka. Kot bistveno navaja, da ni podlage za izpodbijano odločitev niti v 191. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niti v Zakonu o kolektivnih tožbah (v nadaljevanju ZKolT). Drugi odstavek 4. člena tega zakona namreč velja le za primere, ko več upravičenih oseb skupaj zastopa vsaka svoj del oškodovancev ali posamezne skupine. To implicitno izhaja tudi iz četrtega odstavka 5. člena ZKolT. Povsem arbitrarno in v nasprotju z ostalimi določili ZKolT je stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bilo v zvezi s 4. členom ZKolT jasno, da gre v tem primeru le za isto skupino oškodovancev.

3Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrženje, podredno pa zavrnitev. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni dovoljena.

5Sodišče prve stopnje je dovolilo vstop Zveze potrošnikov Slovenije - društvo v predmetni pravdni postopek na strani tožeče stranke. Svojo odločitev je oprlo na določilo drugega odstavka 4. člena ZKolT v zvezi s 3. točko prvega odstavka 191. člena in drugim odstavkom 191. člen ZPP (oba v zvezi z 11. členom ZKolT).

6Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno.¹ Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more nadomestiti s svojim sklepom, kot lahko stori takrat, ko toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.²

7Sodišče prve stopnje tako za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo zakonske podlage. Takšen sklep pa ne more imeti nobenega vpliva na procesni položaj in pravice toženke, zato ta tudi nima pravnega interesa za pritožbo. Glede na navedeno pritožba ni dovoljena (prvi 343. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 11. členom ZKolT). Toženka je sicer pritožbo vložila skladno s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu, vendar pa napačni pravni pouk stranki ne more dati pravice, ki je zakon ne predvideva.³ Višje sodišče je zato pritožbo toženke zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).⁴

8Ne glede na navedeno se pritožbeno sodišče tudi strinja, da je v konkretnem primeru ključen drugi odstavek 4. člena ZKolT v zvezi s 3. točko prvega odstavka 191. člena ZPP in drugim odstavkom 191. člena ZPP (oba v zvezi z 11. členom ZKolT). Po tej določbi se v primeru, kadar tožbo ali predlog iz prejšnjega odstavka vlaga več upravičenih oseb skupaj, vsa pisanja vročajo tisti, ki jo v tožbi ali predlogu sporazumno določijo, sicer se tožba ali predlog šteje za nepopolnega. Že iz same zakonske dikcije torej izhaja možnost, da kolektivno tožbo ali predlog za potrditev kolektivne sodne poravnave vloži tudi več upravičenih oseb hkrati. Ker nastopanje več oseb na aktivni strani predvideva že sam zakon, gre za primer t. i. zakonitega sosporništva. Niti v drugem odstavku 4. člena ZKolT niti v četrtem odstavku 5. člena ZKolT ali v katerikoli drugi določbi ZKolT pa ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. 5. člen ZKolT namreč ureja vprašanje reprezentativnosti upravičene osebe, medtem ko 4. člen ZKolT ureja vprašanje dopustnosti kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo. Iz 4. člena ZKolT pa ne izhaja, da bi bila tožba ali predlog več upravičenih oseb dovoljena le, ko gre za različni skupini oškodovancev. Prav tako navedeno ne izhaja niti iz četrtega odstavka 5. člena ZKolT. Kot rečeno, ta ureja vprašanje reprezentativnosti upravičene osebe, ki pa se fazi presoje dopustnosti tožbe oziroma predloga sploh še ne presoja. Navedeno je stvar naslednje faze kolektivnega postopka, certifikacije. Določena oseba je tako lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.⁵

9Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Prav tako tožnika krijeta sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Prim. odločbe: VSL sklep II Cp 2553/2018, I Cp 3142/2015, II Cp 126/2019, VSRS sodbo in sklep II Ips 12/2011, sklep II Ips 371/2008 ter stališče teorije: N. Betetto v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV založba, 2006, 2. knjiga, str. 243.
² VSL sklep II Cp 2553/2018, sklep I Cp 3142/2015 in sodba I Cp 3045/2015, sklep II Cp 126/2019. Drugače VSL sklep I Cp 972/2014.
³ VSL sklep II Cp 2553/2018 in VSL sklep I Cp 3142/2015.
⁴ VSL sklep II Cp 2553/2018.
⁵ Uveljavljanje kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, september 2022, projektna skupina: Ana Vlahek, Aleš Galič in Neža Pogorelčnik Vogrinc, str. 66 in 68.