11. člen ZKolT

Neutemeljen je očitek, da je sodišče prekinilo postopek zaradi presoje ustavnosti določb, ki jih v postopku ne bo moglo uporabiti. Stališče sodišča prve stopnje o protiustavnosti je usmerjeno v zakonsko ureditev, po kateri o reprezentativnosti upravičenega vlagatelja odloča sodišče. Gre za določbi 28. člena ZKolT, v kateri je med pogoji za odobritev kolektivne tožbe določeno izpolnjevanje pogojev glede reprezentativnosti tožeče stranke, in 11. člena ZKolT, ki za postopek s kolektivno tožbo določa smiselno in subsidiarno uporabo ZPP. Ti dve določbi sta bili vsebovani že v prvotnem zakonu (ZKolT 2017) in sta po uveljavitvi ZKolT-A ostali nespremenjeni. Sodišču prve stopnje se zato v izreku izpodbijanega sklepa ni bilo treba omejiti na ZKolT 2017.

Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more nadomestiti s svojim sklepom, kot lahko stori takrat, ko toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.

Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. V določbah ZKolT ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. Določena oseba je lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.