VSL Sklep I Cp 2082/2024

I. Pritožba zoper sklep N 2/2023 z dne 7. 7. 2023 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep N 2/2023 z dne 30. 9. 2024 se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom N 2/2023 z dne 7. 7. 2023 udeleženca A. A. (v nadaljevanju udeleženec) postavilo pod začasno skrbništvo in za začasnega skrbnika določilo odvetnika B. B. (v nadaljevanju začasni skrbnik). Hkrati je določilo obveznosti in pravice začasnega skrbnika, ki so v zastopanju udeleženca v vseh odprtih upravnih, pravnih in morebitnih drugih postopkih pred državnimi, lokalnimi in drugimi ustanovami ter sprejem odločitev o nadaljnjem vodenju, začetku ali končanju katerega izmed postopkov pred navedenimi organi v Republiki Sloveniji.

2Zoper navedeni sklep je udeleženec vložil pravočasno pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da ga razveljavi. Iz nečitljive pritožbe je mogoče razbrati, da je krivda za njegovo neučinkovito zastopanje v postopkih na odvetnicah, ki sta mu bili določeni z odločbo v okviru brezplačne pravne pomoči, in ga nista kakovostno zastopali, ne pa v odsotnosti njegove opravilne sposobnosti.

3Sodišče prve stopnje udeleženčeve pritožbe ni posredovalo pritožbenemu sodišču v odločanje. Iz podatkov spisa izhaja, da je ni štelo za pritožbo, ampak zgolj za udeleženčevo vlogo.

4S sklepom N 2/2023 z dne 30. 9. 2024 je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca postavi pod delno skrbništvo, da se naloga skrbnika zaupa Centru za socialno delo X. in da so naloge skrbnika zastopanje udeleženca v vseh upravnopravnih ter sodnih postopkih pred pristojnimi organi. Odredilo je še, da se postavitev pod delno skrbništvo po pravnomočnosti sklepa zaznamuje v rojstni matični knjigi.

5Zoper takšno odločitev sta vložila pritožbi udeleženec in njegov začasni skrbnik. Iz udeleženčeve težko čitljive pritožbe je mogoče razbrati, da se ne strinja z odločitvijo, ker je popolnoma opravilno in poslovno sposoben. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ustavi postopek, saj ne potrebuje skrbnika, ampak odvetnika.

6Udeleženčev začasni skrbnik s pritožbo uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je udeleženec vložil pritožbo zoper sklep o imenovanju začasnega skrbnika. Ker o pritožbi ni bilo odločeno, so bile kršene določbe postopka. Sodišče bi moralo pritožbo obravnavati ne glede na dejstvo, da jo je podal sam udeleženec. Tudi osebi glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, je treba omogočiti, da sama nastopa v postopku. Drugačno ravnanje sodišča osebo postavlja v položaj objekta postopka. Sodišče tudi napačno opira svojo odločbo na izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke, ki svojega dela ni opravila skladno z odredbo sodišča ter pravili stroke. Tako je brez pravne podlage pridobila zdravstvene podatke o udeležencu pri njegovi osebni zdravnici, pri psihiatru ter ZD ... Medicinski oziroma zdravstveni podatki predstavljajo posebej varovano kategorijo osebnih podatkov, zato dostop do njih ni dovoljen brez zakonske podlage. Zoper izvedensko mnenje je podal pripombe in predlagal izvedenkino zaslišanje. Sodišče je oba dokazna predloga zavrnilo brez ustrezne utemeljitve. Sodba ima pomanjkljivosti, ker se sodišče v njej ni opredelilo do navedb udeležencev. Tako ni navedlo razlogov, zakaj se pritožnika postavlja pod delno skrbništvo. Izpodbijane odločitve se zato ne da preizkusiti. Navaja, da zagotovo ne drži ugotovitev izvedenke, da je pri udeležencu ugotovljena organska blodnjava motnja in organsko osebnostna motnja ter da zaradi opisanih duševnih motenj in porušenega stika z realnostjo ni sposoben sam, brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi. Pri pisanju in izražanju svojega mnenja nima spretnosti kot pravni strokovnjak, kar pa ne pomeni, da je procesno nesposoben in da s svojim ravnanjem ogroža svoje pravice in koristi.

7Pritožbe niso utemeljene.

8V obravnavani zadevi je sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti, potem ko je izvedelo za okoliščine, iz katerih je izhajal utemeljen razlog, da se udeleženca postavi pod skrbništvo. Udeleženec je bil stranka oziroma udeleženec v več sodnih postopkih, v enem od njih¹ pa je razpravljajoče sodišče, potem ko se mu je porodil dvom v procesno sposobnost udeleženca, postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki je ugotovil, da zaradi hude oblike duševne motnje udeleženec ni sposoben ustrezno varovati svojih pravic v sodnih in upravnih postopkih.²

9Po določbi prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (DZ) postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Hkrati takšni osebi imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Vloga skrbnika je v izvajanju celokupnosti vseh dejavnosti in opravil, ki jih terja zaščita neke osebe, ki zaradi različnih razlogov ne more skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi oziroma v skrbi in zaščiti osebe v obsegu, kot ga terjajo njene potrebe.³ Sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, pa po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. V odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika (prvi odstavek 265. člena DZ). Začasni skrbnik je torej oseba, ki poskrbi, da je zaščita varovanca v obsegu, kot jo zahtevajo varovančeve potrebe, opravljena že za čas od začetka postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo na sodišču pa do odločitve sodišča o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika.⁴

10Sodišče prve stopnje je udeleženca s sklepom N 2/2023 z dne 7. 7. 2023 postavilo pod začasno skrbništvo in imenovalo začasnega skrbnika. Kot je bilo navedeno, je udeleženec zoper navedeni sklep vložil pravočasno pritožbo. Pritrditi je treba pritožbenim očitkom začasnega skrbnika, da bi moralo sodišče prve stopnje udeleženčevo pritožbo posredovati v reševanje sodišču druge stopnje (prvi odstavek 36. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Udeleženec je upravičena oseba za vložitev pritožbe. To izhaja iz določbe prvega odstavka 32. člena ZNP-1 v zvezi z 5. členom in 21. členom ZNP-1. Iz navedenih določb izhaja, da udeleženca ni dopustno prikrajšati pri samostojnem nastopanju v postopku postavitve pod skrbništvo. Iz navedenih določb še izhaja, da je sposobnost samostojnega nastopanja v postopku pravilo in da je le v izjemnih primerih sprejemljiva odločitev sodišča, da njegova dejanja nimajo pravnega učinka, vendar pa mora v takšnih primerih sodišče svojo odločitev skrbno obrazložiti. V obravnavani zadevi sta se CSD in začasni skrbnik odpovedala pritožbi, kar pa ne vpliva na udeleženčevo pravico do izjave oziroma pritožbe zoper navedeni sklep. Udeleženčeva pritožba je bila glede na navedeno dovoljena, ni pa, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, utemeljena.

11Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je potrebo za postavitev udeleženca pod začasno skrbništvo izkazovalo že v omenjenem pravdnem postopku pridobljeno psihiatrično izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da udeleženec zaradi hude oblike duševne motnje ni sposoben ustrezno varovati svojih pravic v sodnih in upravnih postopkih. Pravilno je v razlogih sklepa tudi zapisalo, da je potrebno zaradi udeleženčevega duševnega stanja, ki se odraža na njegovem neučinkovitem, nepravilnem in zanj obremenjujočem pristopu pri vodenju upravnopravnih zadev, zaradi ureditve sodnih, upravnih in drugih postopkov, začasnega skrbnika izbirati med osebami s pravnim znanjem.⁵ Ker je bila takšna želja udeleženca in ker iz njegovih navedb tudi ne izhaja, da bi imel v svoji socialni mreži takšno osebo, je sodišče za udeleženčevega začasnega skrbnika pravilno postavilo odvetnika.⁶ Izbira začasnega skrbnika je bila torej v skladu z željo in predstavami samega udeleženca, zato se takšni odločitvi prvostopenjskega sodišča neutemeljeno upira. Hkrati pa je bila z omenjenim izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca psihiatrične stroke izkazana tudi potreba po takšni odločitvi. Udeleženčeva pritožba zoper sklep o postavitvi pod začasno skrbništvo je glede na navedeno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

12Neutemeljeni sta tudi pritožbi udeleženca in začasnega skrbnika zoper končno odločitev. Dejansko podlago sodne odločitve o postavitvi udeleženca pod delno skrbništvo predstavljajo predvsem ugotovitve sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. D. D., ki je podala svoj izvid na podlagi medicinske dokumentacije osebe, listin in podatkov sodnega spisa ter osebnega psihiatričnega pregleda. Ugotovila je, da je pri udeležencu podana organska blodnjava (shizofreniji podobna) motnja in organska osebnostna motnja. Ugotovila je, da udeleženec sodne postopke doživlja skladno s svojimi blodnjavimi prepričanji, ob slabši inteligenčni opremljenosti in sekundarno znižanimi kognitivnimi sposobnostmi. Svojih razmišljanj kljub objektivnim razlagam, prepričevanju in dokazovanju ni sposoben korigirati. Tako je prepričan, da je že vrsto let žrtev zarot s strani policije, sodnih organov, sosedov in družinskih članov. Vedno znova se obrača na sodišča s svojimi zahtevami po zaščiti in zadoščenju, ker meni, da je pri svojih dejanjih oviran in nadzorovan. Sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa poudarilo izvedenkin zaključek, da udeleženec zaradi navedenih duševnih motenj in porušenega stika z realnostjo ni sposoben sam, brez škode zase poskrbeti za vse svoje pravice in koristi in da zato potrebuje skrbnika za zastopanje v upravnih in sodnih postopkih. Sodišče je pri tem pravilno poudarilo, da so ravnanja udeleženca zanj tudi stroškovno bremenilna, pa tudi za vse inštitucije, pri katerih začenja in vodi postopke. Takšni dejanski zaključki sodišča prve stopnje se v celoti skladajo z abstraktnim dejanskim stanom iz citiranega 262. člena DZ. Udeleženec ni sposoben v celoti sam skrbeti za svoje pravice in koristi, ta delna nesposobnost se nanaša na vodenje sodnih in upravnih postopkov, zato ga je treba v tem obsegu zaščititi tako, da se ga postavi pod (delno) skrbništvo. Glede na navedeno so neutemeljene tiste pritožbene trditve, ki sodišču prve stopnje očitajo pomanjkljivost v obrazložitvi, češ da ni navedlo razlogov, zakaj se udeleženca postavlja pod delno skrbništvo.

13Neutemeljene so tudi tiste pritožbene trditve, s katerimi začasni skrbnik očita sodišču prve stopnje, da je dopustilo, da izvedensko mnenje temelji na nezakonito pridobljenih zdravstvenih podatkih. Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih⁷ v 46. členu določa, da morajo upravljavci varovanih podatkov sodnim izvedencem, ki imajo položaj pomočnika sodišča pri ugotavljanju dejstev, brezplačno in nemudoma posredovati podatke, ki jih potrebujejo za izdelavo izvedenskega mnenja na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča. Pritrditi je treba začasnemu skrbniku, da iz sklepa o postavitvi izvedenke izhaja, da je prvostopenjsko sodišče naložilo izvedenki, da izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda udeleženca ter po proučitvi zbranih podatkov v spisu. Glede na določbo drugega odstavka 6. člena ZNP-1, po kateri mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi oseb, ki zaradi motenj ali težav v duševnem zdravju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese,⁸ je bila takšna odredba pomanjkljiva. Sklep bi moral vsebovati odredbo, da izvedenka pridobi tudi druge medicinske podatke, ki jih potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenka je vseeno uspela pridobiti tudi ostalo zdravniško dokumentacijo udeleženca, ki jo je pri izdelavi izvedenskega mnenja tudi uporabila. Če izvedenka teh podatkov ne bi mogla pridobiti na podlagi navedenega sklepa, bi predlagala njegovo dopolnitev, sodišče, zavezano k varstvu pravic omenjenih udeležencev, pa bi sklep nedvomno dopolnilo. Izvedensko mnenje zgolj zato ni nepravilno. Začasni skrbnik pa v pritožbi ne navaja, da podatki iz udeleženčeve medicinske dokumentacije v izvedenskem mnenju niso bili pravilno povzeti, ali da so neresnični, ali pa da bi bilo izvedensko brez njihovega upoštevanja drugačno.⁹

14Začasni skrbnik je tekom postopka ugotovitve iz izvedenskega mnenja zgolj zanikal brez strokovne opredelitve svojega mnenja. Hkrati je navedel, da je udeleženec normalno inteligentna oseba, popolnoma prisebna, razumna in z jasnim stikom z realnostjo. Ob povsem pavšalnem in laičnem zanikanju ugotovitev iz izvedenskega mnenja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni potrebe po imenovanju drugega sodnega izvedenca psihiatra, niti potrebe po izvedenkinem zaslišanju.

15Imenovanje skrbnika ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Sodišče je za skrbnika udeležencu imenovalo CSD X., ki bo opravljal delo skrbnika v korist nasprotnega udeleženca po strokovnem delavcu oziroma svojih službah, ki so temu skrbstvenemu organu na voljo za naloge, ki so mu bile kot skrbniku naložene, v primeru potrebe tudi s pooblastitvijo odvetnika.

16Glede na navedeno je bilo treba pritožbi zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17Odločitev o zavrnitvi udeleženčevih stroškov pritožbenega postopka je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ Zadeva I P 22/2021 Okrožnega sodišča v Krškem.
² Izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke doc. dr. E. E. z dne 3. 1. 2023.
³ Prim. S. Kraljič, A. Križnik, Pravni izzivi skrbništva, Založba WD, 2021, str. 36.
⁴ Prav tam, str. 37.
⁵ Tega bi morali pri presoji vodenja in nadaljevanja že odprtih sodnih in upravnih postopkov ter vlaganju posameznih pravnih aktov usmerjati enaki kriteriji tistim, ki so pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 do 39/18), torej, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima varovanec v posamezni zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, ali da je zadeva pomembna za varovančev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za varovanca ali njegovo družino življenjskega pomena.
⁶ Odvetnik je bil torej postavljen za začasnega skrbnika in ne za pooblaščenca v okviru brezplačne pravne pomoči. Zanj veljajo določbe DZ, ki se nanašajo na skrbnika. Tako mora mdr. vestno skrbeti za varovančeve pravice in skrbno upravljati njegovo premoženje (2. odstavek 245. člena DZ), za svoje delo pa je odgovoren. Ker je glede na posebnosti varovanca izbran za začasnega skrbnika kot strokovnjak s pravnega področja, je njegova skrbnost strožja in se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ta je tudi merilo za presojo upravičenosti njegovih stroškov (1. odstavek 252. člena DZ) in določitev njegove nagrade, do katere je upravičen na podlagi 2. odstavka 252. člena DZ, ki jo določi sodišče, ki je začasnega skrbnika postavilo in vrši nadzor nad njegovim delom.
⁷ Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22.
⁸ Na podlagi 48. člena ZNP-1 so upravljavci osebnih podatkov, organizacije in osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, zaradi varstva koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, dolžni dati sodišču zahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se ti podatki nanašajo.
⁹ Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe začasnega skrbnika poudarja vlogo oziroma nalogo začasnega skrbnika v samem postopku postavitve pod skrbništvo, ki je prvenstveno v tem, da varovancu na razumljiv način pojasni pomen in potek postopka postavitve pod skrbništvo, pravice in dolžnosti, ki jih ima v postopku, pridobi njegov pogled na postavitev pod skrbništvo in izbiro osebe skrbnika, da vse to prenese sodišču ter da skrbi za polno uresničitev pravic in koristi varovanca v postopku (2. odstavek 59. člena ZNP-1, prim. tudi M. Orehar Ivanc, Procesni položaj osebe, o kateri se vodi postopek, in vloga začasnega skrbnika, Pravosodni bilten 1/2021, str. 105). Gre torej za drugačno vlogo, kot jo ima odvetnik v razmerju z varovancem, ki je vzpostavljeno (le) na podlagi pooblastila.