36. člen ZNP-1

Prepozno pritožbo je treba (prav tako kot je treba nedovoljeno) zavreči (prvi odstavek 346. člena ZPP). V konkretnem primeru niso podani tehtni razlogi, da bi se lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1). Ti niti niso zatrjevani, sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 5. 2026 pa je bil tudi vsebinsko presojen na osnovi pritožbe same zadržane osebe.

Odločitev o tem, ali bo upoštevalo prepozno pritožbo, je v postopkih za varstvo koristi otroka pridržana sodišču druge stopnje. Sodišče prve stopnje mora prepozno pritožbo posredovati višjemu sodišču in to je tisto, ki presodi, ali so izpolnjeni pogoji za njeno vsebinsko obravnavanje ali pa se pritožba kot prepozna zavrže.

Po 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr je duševna motnja pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Gre za pravni pojem, ki ga sodišče napolni po strokovnih pojasnilih izvedenca medicinske stroke, ker samo nima potrebnega medicinskega znanja za presojo bolezenskega stanja.

Ker gre za hud poseg v človekove pravice, na kar smiselno opozarja tudi pritožnica, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 upoštevalo in vsebinsko obravnavalo prepozno pritožbo, ki jo je pritožnica vložila (med prazničnimi dnevi) dan po izteku zakonskega pritožbenega roka.

Pri udeleženki je prisotna huda duševna motnja, ki je v fazi akutnega poslabšanja in sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. V svoje psihofizično stanje nima uvida, ne zaveda se potrebe po nujni zdravstveni obravnavi, kar je bolezensko pogojeno in ni odraz njene prave volje. Po mnenju izvedenke udeleženka potrebuje nadaljnjo zdravstveno obravnavo in zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, saj ta edini zagotavlja stalen nadzor, ki ga udeleženka zaradi preprečevanja ugotovljenih tveganj in ogrožanj nujno potrebuje, ter zaradi prilagoditve medikamentozne terapije. Prav tako ta oddelek edini nudi jasno strukturirano okolje z usmerjanjem in pomočjo pri vsakodnevnih opravilih, kar udeleženka zaradi funkcionalnega upada prav tako nujno potrebuje. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj zaradi nekritičnosti do svojega stanja in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.

Ker je bilo zadnje mirno stanje posesti tako, da so pot uporabljali tako prvi in drugi predlagatelj kot prvi in drugi nasprotni udeleženec in nihče ni nikogar izključeval iz posesti, sodišče meje ni moglo urediti po kriteriju zadnje mirne posesti.

Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sicer pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zamudil rok za vložitev pritožbe. Vendar je pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje pritožbe ne bi smelo zavreči kot prepozne. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo določbo tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, v skladu s katero lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. To pomeni, da je v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani postopek zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP, po kateri lahko prepozno pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje, izključena.

Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.

Ker pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje prepozno pritožbo zavrglo.

Solastniški deleži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v kateri je tudi sporni poslovni prostor, niso brez pomena, ampak se upoštevajo za posamezni del stavbe, za katerega na način, določen z ZVEtL-1 ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe. ZVEtL-1 v prvem odstavku 35. člena daje možnost, da udeleženci in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, svoje pravice na skupnih in posameznih delih lahko uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

Udeleženka je pritožbo vložila dva dni po poteku tridnevnega pritožbenega roka. Trdota kratkega zakonskega roka je omehčana z določbo, po kateri lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).

Kadar si konkurirata načelo otrokove koristi in pravica starša do družinskega življenja (torej do stikov z otrokom in uresničevanja starševske skrbi), ima načeloma prednost otrokova korist kot tisti najvišji cilj, ki ga morajo, čeprav na škodo lastnih pravic, zasledovati tudi starši, pri čemer je treba ob tehtanju dveh ustavnih pravic vzpostaviti ustrezno ravnovesje. Dekleti sta želeli, da se ju sliši in da lahko povesta svoje mnenje ter svoje občutke, kar je skladno z načelom, da je otrok subjekt postopka in da mu je treba vedno omogočiti, da se sliši njegov glas. Odločanje o pravicah in koristih otrok ni in ne sme biti namenjeno sankcioniranju starša, ki ni ravnal prav. Strokovna mnenja CSD so sodišču le v pomoč, sodišče pa jih ni dolžno upoštevati; odločiti mora upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje in koristi otroka, pri čemer pridobitev izvedenskega mnenja, strokovnega mnenja ali druge "strokovne podlage" CSD ni obvezna.

Pritožba odvetnice, vložena priporočeno po pošti 24. 3. 2025, je prepozna, vendar jo je sodišče druge stopnje obravnavalo na podlagi 36. člena ZNP-1, ker je ocenilo, da za to obstajajo tehtni razlogi, z izpodbijanim sklepom pa so prizadete le pravice osebe, v korist katere je bila vložena nepravočasna pritožba, zato z obravnavanjem pritožbe tudi niso prizadete pravice drugih oseb. Vprašanje potrebnega časa pridržanja za čas zdravljenja je strokovno vprašanje. V sklepu je določen le skrajni rok oziroma najdaljši čas zadržanja. Če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, pa jo v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDZdr psihiatrična bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.

Pravilno je sodišče v razlogih sklepa tudi zapisalo, da je potrebno zaradi udeleženčevega duševnega stanja, ki se odraža na njegovem neučinkovitem, nepravilnem in zanj obremenjujočem pristopu pri vodenju upravnopravnih zadev, zaradi ureditve sodnih, upravnih in drugih postopkov, začasnega skrbnika izbirati med osebami s pravnim znanjem.

Sodišče prve stopnje se sklicuje na prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče prve stopnje sámo zavrže prepozno pritožbo. Pri tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sodišču druge stopnje omogoča, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1 (tretji odstavek 36. člena ZNP-1), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Na podlagi slednjega tako smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP v nepravdnih postopkih ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje neupravičeno pritožbo prve nasprotne udeleženke kot prepozno zavrglo.

Zakonske podlage za predlagano oprostitev stroškov postopka ni. Sodišče lahko v nepravdnem postopku udeleženca oprosti le plačila sodnih taks, ne pa tudi ostalih stroškov postopka.

V skladu s 65. členom ZDZdr je treba pritožbo zoper sklep o zadržanju osebe na oddelku pod posebnim nadzorom vložiti v treh dneh od dneva vročitve sklepa. Kratek zakonski rok za vložitev pritožbe je utemeljen iz razloga, da se čim hitreje izvede postopek, v katerem sodišče preveri, ali so podane predpostavke za zadržanje osebe v psihiatrični bolnišnici. Narekuje ga torej intenzivnost posega v osebnostne pravice zadržane osebe. Trdota roka je omehčana z določbo, po kateri lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo (tretji odstavek 36. člena ZNP-1.

Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.

O lastninski pravici na posameznem delu stavbe z ID znakom 0000-1111-35 je bilo odločeno s končnim sklepom z dne 31. 1. 2023 o vzpostavitvi etažne lastnine, kjer je sodišče lastninsko pravico na tem posameznem delu stavbe ugotovilo v korist B. B. st. do celote. V postopku sta pritožnika sodelovala in jima je bil navedeni sklep tudi vročen. Pritožnika se zoper navedeno odločitev nista pritožila in prvič uveljavljata lastništvo dela stavbe z ID znakom 0000-1111-35 s predmetno pritožbo. Končni sklep z dne 31. 1. 2023 je postal pravnomočen 7. 3. 2023, kar načeloma preprečuje vnovično odločanje o isti stvari v tem postopku.

Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, vendar pa v konkretnem primeru taki razlogi niso ne zatrjevani ne izkazani.