UPRS Sodba IV U 158/2021-17

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, OE Koper, št. 06122-716/2021-10 z dne 5. 5. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec (v tem upravnem sporu tožnik) takoj po vročitvi te odločbe ustaviti novogradnjo ograjenega parkirišča, to je podpornega zidu "U" tlorisne oblike, ki se razprostira od severa (kaskadno), preko vzhoda do juga maksimalne dolžine 37,95 m in maksimalne višine 1,70 m, v sklopu katerega so na južni strani med dvema vzporednima podpornima zidovoma izvedene betonske stopnice širine 1,28 m in tlorisne dolžine 2,75 m, delno pomične kovinske ograje na podstavku, "L" tlorisne oblike, maksimalne dolžine 22,65 m in maksimalne višine 1,50 m na zahodni strani utrjene površine in utrjene površine (parkirišče) maksimalnih tlorisnih dimenzij 14,90 m x 13,60 m, maksimalne površine 202,64 m2, ki je na južni strani delno tlakovana, preostali del te pa je izveden z utrjenim gramozom, saj jo izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka); nadalje je bilo odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec na svoje stroške v 30 dneh po vročitvi te odločbe odstraniti novogradnjo iz prejšnje točke, na zemljišču s parc. št. 2620/1, k.o. ..., in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz druge točke izreka te odločbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka); da so za nedovoljene objekte iz 1. točke izreka prepovedana naslednja dejanja: - izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, - vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, -uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, - promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, - overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov (4. točka izreka); da se objekt iz 1. točke izreka te odločbe na zemljišču s parc. št. 2620/1, k.o. ..., po vročitvi odločbe označi s tablo (5. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (7. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor na inšpekcijskem pregledu 18. 3. 2021 ugotovil, da se na zemljišču s parc. št. 2620/1, k.o. ... (poleg preostalih objektov, ki so ali so bili predmet že uvedenih inšpekcijskih postopkov), nahaja podporni zid, delno nasuto in delno tlakovano parkirišče, kovinski objekt in v sklopu podpornega zidu stopnice.

3Na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) je bil zemljiškoknjižni lastnik pozvan, da v določenem roku dostavi zahtevane podatke in dokumentacijo. Tožnik kot zemljiškoknjižni lastnik je po svojem pooblaščencu A., d.o.o. podal pisno pojasnilo in izjavo z dne 2. 4. 2021.

4Gradbeni inšpektor je na inšpekcijskem pregledu 13. 4. 2021 ugotovil, da se na predmetnem zemljišču izvaja gradnja ograjenega parkirišča maksimalne površine 202,64 m2. Podporni zid "U" tlorisne oblike se razprostira od severa (kaskadno), preko vzhoda do juga skupne maksimalne dolžine 37,95 m in maksimalne višine 1,70 m, v sklopu katerega so na južni strani med dvema vzporednima podpornima zidovoma izvedene betonske stopnice širine 1,28 m in tlorisne dolžine 2,75 m (9 stopnic, širokih 30 cm). Na zahodni strani utrjene površine je izvedena delno pomična kovinska ograja na podstavku, "L" tlorisne oblike, maksimalne dolžine 22,65 m in maksimalne višine 1,50 m (s podstavkom 18 cm). Utrjena površina (parkirišče) maksimalnih tlorisnih dimenzij 14,90 m x 13,60 m, maksimalne površine 202,64 m2 je na južni strani delno tlakovana (betonski tlakovci), preostali del te pa je izveden z utrjenim gramozom. Kovinski objekt pritlične izvedbe tlorisnih dimenzij 2,96 m x 2,96 m, površine 8,76 m2 in višine do kapi 1,82 m, se nahaja na jugozahodni strani utrjene površine (parkirišča).

5Glede navedb v tožnikovi izjavi je organ prve stopnje pojasnil, da je bila z gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-41/2018/16 G-18/35 z dne 10. 9. 2018 dovoljena gradnja dveh podpornih zidov, in sicer: "ZID 1" v obliki dveh vzporednih zidov dolžine 12 m orientacije V-Z (zahodni krak dolžine 6,70 m, vzhodni krak dolžine 4,00 m), povezanih z nanju pravokotnim zidom (dolžine 1,30 m) višine 1,5 m ter debeline 0,3 m s peto zidu oz. temeljno širino 0,8 m, in "ZID 2" 24,80 m dolžine, oblike črke U (severni krak zidu z orientacijo V-Z dolžine 8 m, osrednji krak z orientacijo S-J dolžine 12,60 m in južni krak z orientacijo V-Z dolžine 4,20 m) višine 1,5 m ter debeline 0,3 m s peto zidu oz. temeljno širino 0,8 m. V izreku gradbenega dovoljenja stopnice niso omenjene, torej njihova izvedba z gradbenim dovoljenjem ni obravnavana in s tem tudi ni dovoljena. Pri tem se sklicuje na stališča Upravnega sodišča (na primer v sodbah I U 1710/2010, I U 1195/2010, I U 1102/2012), da je iz izreka gradbenega dovoljenja jasno razvidno, katera dela so po projektni dokumentaciji z gradbenim dovoljenjem dovoljena in da je projektna dokumentacija sestavni del gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor se nanaša na dela, dovoljena z gradbenim dovoljenjem, ne pa tudi, kolikor se nanaša na morebitna druga dela, ki so sicer prikazana v projektni dokumentaciji, pa jih gradbeno dovoljenje ne zajema, v dani zadevi stopnice. Tudi v dani zadevi je projekt sestavni del tega gradbenega dovoljenja le, kolikor je skladen z izrekom tega dovoljenja.

6Gradbeni inšpektor je v okviru inšpekcijskega nadzora upravičen in dolžan primerjati gradnjo zgolj s pogoji, kot jih določa izrek gradbenega dovoljenja. Projektna dokumentacija ni del izreka gradbenega dovoljenja, ampak je samo strokovno-tehnični pripomoček izvajalcu, zato projektna dokumentacija gradbenemu inšpektorju ni podlaga za presojo skladnosti gradnje. Primerjanje skladnosti zgrajenega objekta s projektno dokumentacijo namesto z gradbenim dovoljenjem lahko privede bodisi do nedopustne opustitve inšpekcijskega ukrepanja bodisi do nezakonitih odločitev inšpektorja.

7Dejansko je izveden podporni zid "U" tlorisne oblike, skupne dolžine 37,95 m in maksimalne višine 1,70 m, ki se razprostira od severa (kaskadno), preko vzhoda do juga, na južni strani katerega med dvema vzporednima podpornima zidovoma izvedene betonske stopnice širine 1,28 m in tlorisne dolžine 2,75 m, ki s predmetnim gradbenim dovoljenjem ni obravnavan niti dovoljen. Gre za konstrukcijsko in funkcionalno enovit objekt in ne skupek objektov.

8Zavajajoče so navedbe, da gre pri kovinski ograji, ki je locirana na meji med parcelama 2598 in 2620/1, k.o. ..., in je na stavbnem zemljišču, za kmetijsko gozdarsko opremo, ki je izključena iz Uredbe o razvrščanju objektov in je namenjena preprečitvi dostopa do trajnega nasada. Dejansko je na zahodni strani izvedena delno pomična kovinska ograja na podstavku, "L" tlorisne oblike, maksimalne dolžine 22,65 m in maksimalne višine 1,50 m, ki ne preprečuje dostopa do trajnih nasadov. Parcela z ostalih strani namreč ni zagrajena, temveč je zagrajen zgolj dostop do parkirišča, v ta namen tudi pomična ograja.

9Prav tako so zavajajoče navedbe, da ne gre za parkirišče, temveč delovni plato za potrebo gradnje zidov, namenjeno manipulaciji mehanizacije, potrebne za izvedbo gradnje.

10Dejansko je izvedena utrjena površina (parkirišče) maksimalnih tlorisnih dimenzij 14,90 m x 13,60 m, maksimalne površine 202,64 m2, ki je na južni strani že delno tlakovana z betonskimi tlakovci, preostali del te pa je izveden z utrjenim gramozom, ki je namenjen, da se uporablja kot pripadajoči objekt glavnemu objektu, to je stanovanjski stavbi na naslovu X., na zemljišču s parc. št. 2620/1, 2619, obe k.o. ...

11Podporni zid "U" tlorisne oblike, v sklopu katerega so med dvema vzporednima armiranobetonskima podpornima zidovoma izvedene armiranobetonske stopnice, se razprostira od severa (kaskadno), preko vzhoda do juga, delno pomična kovinska ograja na zahodni strani in utrjena površina na južni strani delno tlakovana, v preostalem delu pa izvedena z utrjenim gramozom, se ne morejo obravnavati posamezno, saj ti niso samostojne enote, temveč so tako konstrukcijsko kot tudi funkcionalno vezani med seboj in kot taki predstavljajo v arhitektonskem, konstrukcijskem in funkcionalnem smislu enovit, samostojen objekt, ki je funkcionalno sestavni del osnovnega stanovanjskega objekta.

12Tudi v skladu z enajstim odstavkom 2.2 točke Tehnične smernice TSG-V-006: 2018, Razvrščanje objektov (razlaga pravil razvrščanja) povezanih objektov ni dovoljeno deliti na dele, ki bi bili sicer objekti manjše zahtevnosti, ampak jih je treba zaradi njihove povezanosti razvrščati kot en celovit objekt.

13Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je obravnavani objekt, ograjeno parkirišče maksimalne površine 202,64 m2, na podlagi 3. in 6. člena v povezavi s prilogo 1 Uredbo o razvrščanju objektov (Ur. l. RS št. 37/2018) uvrščen med druge gradbene posege, utrjene površine - parkirišče kot samostojna utrjena površina CC-SI 31130 in je zaradi presežene površine 50 m2 uvrščen med manj zahtevne objekte. Ograjeno parkirišče se namreč uporablja kot pripadajoči objekt glavnemu objektu, to je stanovanjskemu objektu - CC-SI 1110 z naslovom X., ki se nahaja v neposredni bližini. Ne gre torej za samostojno parkirišče CC-SI 21122, saj mednje ne spada parkirišče ob stavbi, kot je to navedeno v Tehničnih smernicah.

14Glede kovinskega objekta, ki je po izjavi lastnika in investitorja postavljen zgolj za čas gradnje, kot gradbiščni kontejner za shrambo orodja in materiala, je gradbeni inšpektor ugotovil, da gre na podlagi 8. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) v povezavi s prilogo 1 Uredbo o razvrščanju objektov za skladiščno stavbo CC-SI 12520, ki je uvrščena med enostavne objekte, za presojo legalnosti katere gradbeni inšpektor ni pristojen.

15Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je izvedena novogradnja ograjenega parkirišča brez ustreznih upravnih dovoljenj oz. pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki je potrebno v skladu s prvim odstavkom 4. člena GZ in začetek gradnje objekta prijaviti v skladu s 63. členom tega zakona. V skladu z določili 18. točke prvega odstavka 3. člena GZ gre za nelegalen objekt, saj se gradi oz. je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Obstoječega objekta, to je ograjenega parkirišča, se gradbeno - tehnično ne da uskladiti z GD brez porušitve tega.

16O zgoraj ugotovljenih dejstvih in okoliščinah je bil inšpekcijski zavezanec seznanjen z dopisom z dne 15. 4. 2021 in se je o tem 23. 4. 2021 izjavil.

17Glede na navedbe v izjavi pod točko 1 je gradbeni inšpektor pojasnil, da so bili na terenu opravljeni kontrolni inšpekcijski pregledi z namenom ugotovitve, ali so zavezancu izdane inšpekcijske odločbe že izvršene ali ne. Pri tem pa nedovoljena gradnja zakonsko ne zastara. Glede izjave pod točko 2 je pojasnil, da v skladu z enajstim odstavkom 2.2 točke Tehnične smernice TSG-V-006:2018 povezanih objektov ni dovoljeno deliti na dele, ki bi bili sicer objekti manjše zahtevnosti, ampak jih je treba zaradi njihove povezanosti razvrščati kot en celovit objekt. Obravnavani objekt, to je ograjeno parkirišče maksimalne površine 202,64 m2, je na podlagi 3. in 6. člena v povezavi s prilogo 1 Uredbe o razvrščanju objektov uvrščen med druge gradbene posege, utrjene površine - parkirišče kot samostojna utrjena površina CC-SI 31130 in je zaradi presežene površine 50 m2 uvrščen med manj zahtevne objekte. Ograjeno parkirišče se namreč uporablja kot pripadajoči objekt glavnemu objektu, to je stanovanjskemu objektu - CC-SI 1110 z naslovom X., ki se nahaja v neposredni bližini. V dani zadevi torej ne gre za samostojno parkirišče CC-SI 21122, saj mednje ne spada parkirišče ob stavbi, kot je to navedeno v Tehničnih smernicah.

18Pri izvedbi stopnic ne gre za izvedbo vzdrževalnih del kot izvedbe dostopa. Betonske stopnice so izvedene med dvema vzporednima podpornima zidovoma, s katerima so konstrukcijsko in funkcionalno povezane v enovit objekt. Hkrati gradnja ograjenega parkirišča, v sklopu katerega se nahaja podporni zid s stopnicami, še ni končana, zato se vzdrževalna dela še niti ne morejo izvajati.

19Glede izjave pod točko 3 je gradbeni inšpektor pojasnil, da ne gre zgolj za konstrukcijsko povezanost, temveč tudi funkcionalno. Podporni zid "U" tlorisne oblike, v sklopu katerega so med dvema vzporednima armiranobetonskima podpornima zidovoma izvedene armiranobetonske stopnice, delno pomična kovinska ograja in utrjena površina na južni strani delno tlakovana, v preostalem delu pa izvedena z utrjenim gramozom, se ne morejo obravnavati posamezno, saj niso samostojne enote, temveč so tako konstrukcijsko kot tudi funkcionalno vezani med seboj, in kot taki predstavljajo v arhitektonskem, konstrukcijskem in funkcionalnem smislu enovit, samostojen objekt, ki je funkcionalno sestavni del osnovnega stanovanjskega objekta.

20Glede na izjavo pod točko 4 je pojasnil, da se pridobljeno GD ne nanaša na izvedeno in s strani gradbenega inšpektorja ugotovljeno stanje na terenu, ne glede višine, ne glede dolžine in obsega tega. Gre za popolnoma drug objekt, kot z gradbenim dovoljenjem obravnavana samostojna podporna zidova (zid 1 in zid 2).

21Glede izjave pod točko 5 pa gradbeni inšpektor pojasnjuje, da je iz slik in skic, ki so priloga zapisniku z dne 13. 4. 2021, jasno razvidno, da je delno pomična kovinska ograja na podstavku, "L" tlorisne oblike, namenjena zgolj zagraditvi dostopa do parkirišča in v ta namen tudi pomična.

22Gradbeni inšpektor je nesporno ugotovil, da je predpisani 30 dnevni rok za odstranitev predmetne nelegalne gradnje in vzpostavitev prejšnjega stanja zadosten glede na ugotovljeni obseg obravnavane nelegalne gradnje, zato je odločil, kot izhaja iz prve in druge točke izreka te odločbe. Hkrati je ugotovil, da je prejšnje stanje moč vzpostaviti. Tretja točka izreka odločbe je utemeljena z določbo prvega odstavka 89. člena GZ.

23Gradbeni inšpektor je v zvezi z ugotovljenimi nelegalnimi objekti glede na vrsto gradnje v četrti točki izreka te odločbe izrekel ustrezne prepovedi skladno z določbo 93. člena GZ. O izvršljivi odločbi in prepovedih, izrečenih v 4. točki izreka te odločbe, bo skladno z določbo 94. člena GZ nemudoma obvestil zemljiškoknjižno sodišče, ki bo po uradni dolžnosti vpisalo v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi.

24Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi je navedeno, da temelji izpodbijana odločba na 8. členu GZ. Skladno z določili 4. člena GZ je treba za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar velja za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte po Uredbi o razvrščanju objektov. Izjema velja za objekte oziroma posege po njegovem 5. členu in sicer za enostaven objekt, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt in za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Povzame opredelitev nelegalnega objekta iz 18. točke prvega odstavka 3. člena in predpisana ravnanja iz 82. člena.

25V obrazložitvi je povzeta pritožba in ugotovitve organa prve stopnje. Pritožbeni organ je pritrdil ugotovitvam organa prve stopnje glede konstrukcijske in funkcionalne povezanosti podpornega zidu, kovinske ograje in utrjene površine in njihove klasifikacije v en celovit objekt - ograjeno parkirišče, klasificirano med druge gradbene posege - utrjene površine CC-SI 31130. Ta povezanost je jasno razvidna tako iz opisa posameznih objektov v izpodbijani odločbi, izhajajoč iz ugotovitev po obeh zapisnikih o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 3. 2021 ter 13. 4. 2021 in iz fotografij kot prilog zapisnikov. Pritožbeni organ je zavrnil pritožbene navedbe, da je že v Izjavi z dne 23. 4. 2021 tožnik dokazal, da gre za tri samostojne objekte, ki niso konstrukcijsko povezani, saj iz te izjave izhajajo zgolj trditve, da ne gre za konstrukcijsko povezanost, a brez konkretnejših utemeljitev teh trditev, zgolj s predložitvijo fotografije, po kateri je skrajni vzhodni del zidu več kot 5 metrov odmaknjen od ograje, kar pa ne more zadostiti kriterijem nepovezanosti zidu in ograje z utrjeno površino, ki je delno tlakovana, delno izvedena z utrjenim gramozom. Ta fotografija je namreč pokazala nepovezanost vzhodnega dela zidu in ograje, medtem ko je iz fotografij organa kot priloge zapisnikov o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 3. 2021 in 13. 4. 2021 jasno razvidno, da se zahodni del zidu neposredno stika z ograjo, znotraj katerih je utrjena površina. Iz fotografij torej jasno izhaja, da je zid v obliki črke "U", ki obdaja utrjeno površino, namenjen zavarovanju te utrjene površine pred zdrsom zemlje, ograja pa zagraditvi dostopa do utrjene površine. Kot nelogično je ocenil razlago pritožnika, da bi funkcionalna povezanost podpornega zidu in utrjene površine ter kovinske ograje bila utemeljena, če bi za utrditev površine morali odstraniti zemljino in bi novonastalo stanje terena zavarovali pred zdrsom zemljine, saj način izvedbe posega na končni objekt - zagrajeno parkirišče nima nobenega vpliva. Prav tako pri klasifikaciji objekta videz objekta oziroma njegova zunanjost ni pomembna, ključen je namen uporabe. Nelogična je tudi pritožnikova trditev, da je ograja namenjena preprečitvi dostopa do kmetijskih zemljišč, saj je iz fotografij jasno razvidno, da ograja meji na utrjeno površino, ne pa na zemljišče, na katerih ima pritožnik trajne nasade, zato se neuspešno sklicuje, da predstavlja kovinska ograja kmetijsko gozdarsko opremo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pri tem je vprašanje, ali ima pritožnik še kakšen drug dostop do teh nasadov ali ne, irelevantno, zato predložena dokaza Atlas Okolja DOF 2006 in DOF 2012-2014 v postopku nista imela nobene teže. Tudi ob predpostavki, da je utrjena površina na istem mestu že 13 let, česar sicer ne potrjuje njeno delno tlakovanje z betonskimi tlakovci, ne more spremeniti klasifikacije celotnega kompleksa v ograjeno parkirišče, saj se je z dodatno gradnjo zidu in ograje na podstavku funkcija oziroma namembnost tlakovane površine spremenila. S tem v zvezi je treba zavrniti tudi pritožnikovo sklicevanje na 11. člen Uredbe o razvrščanju objektov, saj se ta nanaša le na objekte, zgrajene pred njeno uveljavitvijo, to je pred 1. 6. 2018. Iz spisne dokumentacije oziroma iz izjave pritožnika z dne 23. 4. 2021 pa izhaja, da je podporni zid, kot sestavni del ograjenega parkirišča, bil v gradnji šele od leta 2019, torej po 1. 6. 2018.

26Pritožbeni organ zavrača tudi trditve pritožnika, da je organ kršil 32. člen ZIN s tem, da je počakal, da je investitor skoraj dokončal gradnjo in se ob uvedbi postopka skliceval na to, da inšpekcijski postopek ne zastara. 32. člen ZIN namreč določa ukrepe, ki jih ima inšpektor ob ugotovitvi, da je kršen zakon ali drug predpis ali drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, med katerimi pa ni najti pritožnikovih očitkov.

27Kot utemeljene je ocenil pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da se prvostopenjski organ ni opredelil do predloženih dokazil s strani pritožnika v postopku na prvi stopnji. Vendar pa je te pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji odpravil pritožbeni organ pri obravnavi pritožbe, tj. glede fotografije k Izjavi z dne 23. 4. 2021, izseka iz Atlasa Okolja DOF 2006 in DOF 2012-2014 s svojo opredelitvijo in je te dokaze zavrnil kot nezadostne v potrditev pritožnikovih navedb. Glede listin Prikaz parcele GGS podjetja z dne 10. 4. 2018 z vrisom podpornega zidu in Zunanja ureditev M:250 - izvedba podpornih zidu, pa je pritožbeni organ ugotovil, da ta dokazila v ničemer ne pripomoreta k utemeljitvi pritožnikovih navedb. Oba dokumenta sta bila namreč podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja za ZID 1 in ZID 2, katerega pa se pritožnik nesporno ni držal.

28Kot utemeljene je ocenil tudi pritožbene navedbe o kontradiktorni razvrstitvi spornega objekta/ograjenega parkirišča po eni strani med druge gradbene posege, utrjene površine - parkirišče kot samostojne utrjene površine klasificirano po CC-SI 31130 in je zaradi presežene površine 50 m2 uvrščen med manj zahtevne objekte, po drugi strani pa, da se parkirišče uporablja kot pripadajoči objekt k stanovanjskemu objektu CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe. Res je, da Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov na strani 7 v tč. 1.2 6. odstavek izrecno določa: (6) "če je objekte mogoče klasificirati v več različnih podrazredov, je treba upoštevati, ali gre za glavni ali pripadajoči objekt. Parkirišča se lahko klasificirajo kot glavni objekt samostojna parkirišča CC-SI 21122. Parkirišča kot sestavni del ceste se klasificirajo kot CC-SI 21121 ali pa gre za parkirišča v sklopu zunanje ureditve stavbe (pripadajoči objekt) in se zato posebej ne klasificirajo". Iz tega sledi, da posebna klasifikacija ni določena za parkirišča, ki se jih gradi kot zunanji del opreme s stavbo. Prvostopenjski organ je tako nepravilno izhajal iz funkcionalne povezanosti ograjenega parkirišča s samo stavbo, kar pa v konkretnem primeru ni pomembna okoliščina in na samo odločitev nima nobenega vpliva. Na samo odločitev nima nobenega vpliva niti vprašanje, ali se ograjeno parkirišče razvršča med manj zahtevne ali pa nezahtevne objekte, saj je v obeh primerih za njihovo gradnjo obvezna predhodna pridobitev gradbenega dovoljenja, gradbenega dovoljenja pa pritožnik ni pridobil.

Navedbe strank v upravnem sporu

29Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, ker v postopku za izdajo upravnega akta ni bil uporabljen na zakon oprt predpis oz. drug zakonito izdan predpis, izdan za izvrševanje javnih pooblastil (1. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oz. je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter postopek ustavi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

30V tožbi nasprotuje zaključku organa, da gre za arhitektonsko, konstrukcijsko in funkcionalno enovit objekt in ne za tri različne objekte, saj ni oprt na noben predpis, temveč je svojo utemeljitev presojal po prostem preudarku. Organ je namreč vse tožnikove dokaze in navedbe zavrnil po prostem preudarku in kot utemeljitev navajal zgolj svoj pogled na dejansko stanje, brez predložitve dokazov za konstrukcijsko povezanost (kot npr. fotografije), funkcionalno povezanost (kot npr. predpis) ali arhitekturno povezanost, s čimer je bilo kršeno načelo zakonitosti, saj se v inšpekcijskih postopkih ne odloča po prostem preudarku.

31Tožnik meni, da mora gradbeni inšpektor ugotoviti dejansko stanje tako, da so ugotovitve oz. inšpekcijski ukrep zakoniti in izvedeni na resničnem dejanskem stanju, ne pa na delno oziroma narobe prikazanem dejanskem stanju ali prilagojenem dokaznem postopku.

32Že ob samem ogledu 13. 4. 2021 je bil gradbeni inšpektor prepričan, da gre za objekt "ograjeno parkirišče", torej brez izvedenega dokaznega postopka in predložitve izjav ter dokazil s strani tožnika, kar izhaja iz uvodnih ugotovitev zapisnika z dne 13. 4. 2021 (Predmet ogleda: Ograjeno parkirišče). Iz tega je zaključiti, da je bil dokazni postopek - ogled terena - izveden izključno za potrditev zmotno zavzetega stališča gradbenega inšpektorja. Poleg tega je k zapisniku predložil fotografije, ki ne dokazujejo konstrukcijske povezanosti objektov. Vsaj s fotografijami bi moral organ dokazati, da je kovinska ograja vpeta v podporni zid in da brez zidu ograja ne more funkcionirati. Glede konstrukcijske povezanosti podpornih zidov in stopnic med njimi je iz fotografij jasno razvidno, da so bile stopnice postavljene z drugim materialom kot zidovi in da njihova uporabnost ni vezana na podporna zidova.

33Tožnik se nadalje sklicuje na TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, ki neposredno ne definira izraza konstrukcijska povezanost, vendar v tč. 0.4.1 opredeljuje izraz Dotikanje objektov, in sicer: 0.4 POMEN IZRAZOV¹ - 0.4.1 Dotikanje objektov pomeni, da sta/so objekti drug poleg drugega, a niso konstrukcijsko, požarno, vsebinsko ali drugače fizično povezani (glej risbo 1). Iz tega izhajajo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so objekti konstrukcijsko povezani. Dokazovanje, da gre za konstrukcijsko povezanost, je na strani gradbenega inšpektorja.

34Gradbeni inšpektor se v odločitvi sklicuje na 11. odstavek tč. 2.2 TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, ki pa je izjema od 10. odstavka iste točke. Gradbeni inšpektor bi moral pri razvrščanju upoštevati vsa določila TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, in sicer najprej ugotoviti, da konkreten poseg predstavlja izjemo od 10. odstavka tč. 2.2., saj je 11. odstavek izjema od pravila.

35Glede, s strani gradbenega inšpektorja ugotovljenih dimenzij izvedenih zidov, je iz primerjave dokazil Skica 1 in Skica 2, ki sta sestavni del Zapisnika z dne 13. 4. 2021, jasno razvidno, da so bila merjenja zidov izvedena zavajajoča, in sicer tako, da je bil ZID 1 - zahodni krak - po gradbenem dovoljenju dolžine 6,7 m merjen vključno s 30 cm obstoječim zidom, na katerega se sploh ne posega. V primeru meritev ZID 2 je bilo na vse dolžinah dvakrat prišteta debelina zidu, tako podatki in ugotovitve sploh niso resnični. Gradbeni inšpektor je razpolagal s skicami zidov in bi za primerjavo pravilnih dimenzij moral uporabljati ista kotiranja, kot so bila že vrisana v skici. Po ugotovitvah inšpektorja gre za razliko v dolžini zidov od 45 - 55 cm, kar evidentno sovpada s podvojevanjem posameznih mer - del zidu je še debeline 20 cm, del pa končan v debelini 30 cm.

36Nadalje tožnik v tožbi povzame svojo izjavo v postopku z dne 23. 4. 2021 in organu očita, da je vse te navedbe prezrl in da ni dokazal, da so neutemeljene. Ravno nasprotno, dokazal ni niti svojih ugotovitev glede definicije objekta.

37Konkretno je pri presoji uporabil enajsti odstavek 2.2. točke Tehnične smernice TSG-V-006: 2018, Razvrščanje objektov, ki govori, da povezanih objektov ni dovoljeno deliti na dele in iz te določbe izpeljal svoje trditve, kljub temu, da je bilo pojasnjeno, da je pri konkretnem primeru potrebno upoštevati 6. odstavek tč. 1.2 Tehnične smernice TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, ki določa, da se parkirišča v sklopu ureditve stavbe samostojno ne klasificirajo.

38Navedeno pravilno navedbo predpisa potrjuje tudi slovenski standard SIST ISO 6707-1: 1998, na katerega se sklicuje Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, in sicer v tč. 03 Referenčni dokumenti. Vsi izrazi, ki v Tehnični smernici niso izrecno drugače definirani ali izrecno povzeti, se uporabljajo, kot so opisani v referenčnih dokumentih. Standard SIST ISO 6707-1: 1998 Stavbe in gradbeni inženirski objekti - Slovar - 1. del: Splošni izrazi je privzeti mednarodni standard, ki ga Gradbeni zakon uvršča med druge normativne dokumente in zapoveduje njihovo uporabo v procesu graditve (projektiranje, dovoljevanje, gradnja). Standard SIST ISO 6707-1: 2018 pod zap. št. 3.2.45 definira parkirišče kot "prostor, pripravljen in namenjen za parkiranje večjega števila vozil".

39Tako Tehnična smernica kot Uredba o razvrščanju objektov pravilno definirata parkirišče kot gradbeno inženirski objekt, ki je samostojna celota, vendar le, kolikor lahko kot parkirišče samostojno funkcionira ali če funkcionira v sklopu javne ceste.

40Definicija objekta, kot je navedena v 1. točki izreka odločbe, je v celoti zgrešena, saj ne gre za parkirišče ob javni cesti niti ni dostopno večjemu številu vozil, temveč gre za obstoječo tlakovano površino, ki se uporablja zgolj in samo kot parkirišče, namenjeno uporabi stavbe in kot tako ne bi smelo biti samostojno klasificirano (6. odstavek tč. 1.2 Tehnične smernice TSG-V-006:2018).

41Za gradnjo podpornega zidu je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-41/2018/16 G-18/35 z dne 10. 9. 2018. Zidovi so višine 1,5 metra nad terenom, temelj pa je širine 0,8 m in višine 0,4 m. Zid sploh ni dokončan in ni v dimenzijah, kot so predpisane. Po končni gradnji bi zid v celoti meril 1,5 m z 0,4 m pete.

42Inšpekcijski organ je z izpodbijano odločbo zavzel stališče, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno zgrajen objekt, pri čemer ga sam v izpodbijani odločbi deli na: podporni zid, ograjo in utrjeno površino (parkirišče). Odločitev izpodbijane odločbe je kontradiktorna in neutemeljena, zato se odločbe ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe je v nasprotju s samim seboj in v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane odločbe.

43V konkretni zadevi je tudi sam inšpekcijski organ ugotovil, da investitor razpolaga s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-41/2018/16 G 18/35 z dne 10. 9. 2018, in sicer za gradnjo dveh podpornih zidov. Zato ne gre za gradnjo, za katero bi bilo treba gradbeno dovoljenje. Če pa bi inšpekcijski organ ugotovil, da je gradnja izvedena v nasprotju s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, bi kvečjemu šlo za neskladno gradnjo. Tako ugotovitev bi lahko podal zgolj občinski inšpektorat in niti ne naslovni organ, saj slednje ni v njegovi pristojnosti, saj je navedeni sporni zid skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje uvrščen med enostavne objekte. Za enostavne objekte pa ni predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja. Inšpekcijski organ je torej podporni zid, ograjo in utrjeno površino zmotno uvrstil med novogradnjo, za katero je treba gradbeno dovoljenje.

44Če pa podporni zidovi niso bili izvedeni legalno, odločanje o tem ni v pristojnosti gradbenega inšpektorja, saj gre za enostaven objekt, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Vprašanje nelegalne ali neskladne gradnje je pomembno, ker inšpektor pri neskladni gradnji sme odrediti le odstranitev tistega dela neskladno zgrajenega objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja. Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta pomeni vzpostavitev zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti pri neskladni gradnji mogoča uskladitev te gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem (v konkretnem primeru s stanjem, kot je obstajalo pred spornimi posegi). Če pa gre za zgrajen objekt, ki je zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, pa ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo, temveč za nelegalno gradnjo. Sicer pa je tožnik pojasnil, da podporni zid niti še ni končan, zato bi bila odločitev o tem, ali gre za neskladno ali nelegalno gradnjo preuranjena. Odločba o tem ne vsebuje razlogov, zato se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP).

45Tožnik meni, da obravnava podpornega zidu "U" ni v pristojnosti gradbenih inšpektorjev. Še manj je v pristojnosti gradbenega inšpektorata odločanje o legalnosti in rušenju pomične kovinske ograje. Gradbeni inšpektor je s tako odločitvijo presegel svoja pooblastila in storil bistveno kršitev pravil postopka, saj je odločbo izdal nepristojen organ (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

46Tožnik je 13. 12. 2022 dopolnil tožbo, kar je utemeljil z razlogom spremembe zakonodaje, ki je bila podlaga za uvedbo inšpekcijskega postopka. V času uvedbe inšpekcijskega postopka je bil v veljavi GZ (Uradni list RS, št. 61/2017) ter na njegov podlagi sprejeta Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/2018). Slednja je določala klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na njihov namen, podrobneje pa jih je navajala v Prilogi 1. Z Uredbo so bila regulirana tri področja, in sicer CC-SI 1 - Stavbe, CC-SI 2 - Gradbeni inženirski objekti in CC-SI 3 - Drugi gradbeni posegi. Z izpodbijano odločbo je bilo ugotovljeno, da je nelegalna gradnja objekt "samostojna urejena površina CC-SI 31130", ki je bila uvrščena med Druge gradbene posege.

47Z uveljavitvijo nove gradbene zakonodaje, in sicer Gradbenega zakona - GZ-1 (Uradni list RS, št. 199/2021) in Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/2022), se je klasifikacija objektov spremenila. Bistvena sprememba je, da nova Uredba ne regulira več Drugih gradbenih posegov, kar pomeni, da po gradbeni zakonodaji ne štejejo za objekte, za katere je pristojna gradbena inšpekcija. GZ-1 v šestem odstavku 128. člena izrecno določa, da se postopki inšpekcijskega nadzora, ki ne pomenijo več kršitve, ustavijo po uradni dolžnosti. Ker klasifikacija objekta CC-SI 31130 - utrjena površina ne pomeni več kršitve po novi zakonodaji, tožnik predlaga, da se postopek ustavi.

48Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo niti na dopolnitev tožbe pa ni podala.

49Stranki v upravnem sporu sta izrecno podali pisno soglasje, da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je sodišče v zadevi odločilo na podlagi listin in brez oprave glavne obravnave, kar je tudi skladno s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

K I. točki izreka

50Tožba je utemeljena.

51Sodišče v tem upravnem sporu presoja zakonitost inšpekcijske odločbe, s katero je bil tožniku na podlagi 82. člena GZ izrečen ukrep takojšnje ustavitve gradnje nelegalnega objekta, saj se gradi brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

52V zadevi je sporna kvalifikacija gradnje, in sicer, ali je objekt, ki je predmet izpodbijane inšpekcijske odločbe, (eden) manj zahteven objekt, za gradnjo katerega je treba gradbeno dovoljenje, ali gre za več objektov, ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja.

53Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da tožnik izvaja novogradnjo ograjenega parkirišča, ki ga tvori: (-) podporni zid "U" tlorisne oblike, v sklopu katerega so med dvema vzporednima podpornima zidovoma izvedene betonske stopnice, (-) delno pomična kovinska ograja na podstavku in (-) utrjena površina-parkirišče, ki je delno tlakovana in delno izvedena z utrjenim gramozom.

54Merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev so določena v Uredbi o razvrščanju objektov. Prvi odstavek 3. člena te Uredbe določa, da se razvršča samostojen objekt. Objekt se glede na zahtevnost razvrsti po njegovi pretežni namembnosti. Če posamezna funkcionalna enota enake namembnosti izpolnjuje merilo za razvrstitev v višjo vrsto zahtevnosti, se v to vrsto zahtevnosti razvrsti celotni objekt. Objekti, ki se dotikajo, vendar niso konstrukcijsko, požarno, vsebinsko ali drugače fizično povezani in ne poslabšajo gradbenotehničnih lastnosti objekta, katerega se dotikajo, se razvrščajo kot samostojen objekt.

55Tožnik v tožbi neutemeljeno nasprotuje izmeram izvedenih zidov, saj je te navedbe prvič podal v tožbi, med tem ko v upravnem postopku meritvam ni nasprotoval. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Zato je sodišče sledilo ugotovitvam upravnega organa o obsegu gradnje. Tudi glede mnenja cenilca in izvedenca gradbene stroke B. B., ki je datirano 18. 10. 2021, torej po datumu izdaje izpodbijane odločbe (5. 5. 2021), sodišče pojasnjuje, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni obstajalo, zato ga sodišče v tem sodnem postopku glede na citirano določbo 52. člena ZUS-1 ni moglo upoštevati.

56Neutemeljeno tožnik tudi ugovarja, da je upravni organ odločal po prostem preudarku. Po presoji sodišča v konkretni zadevi to ne izhaja iz izpodbijane odločbe. Tožnik s temi očitki pravzaprav nasprotuje izvedenemu dokaznemu postopku in obrazložitvi izpodbijane odločbe.

57Organ prve stopnje je ugotovil, da podporni zid s stopnicami, kovinska ograja in utrjena površina sestavljajo enovit, samostojen objekt - ograjeno parkirišče, saj niso samostojne enote, temveč so konstrukcijsko in funkcionalno vezani med seboj. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno nasprotuje zaključku o tovrstni povezanosti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je na več mestih sicer zapis o konstrukcijski in funkcionalni vezanosti teh enot, a konkretnih razlogov o tem ni navedenih. Tudi iz odločbe organa druge stopnje, ki je v okviru pritožbenega postopka skušal odpraviti ugotovljene kršitve in je dopolnjeval razloge organa prve stopnje, tega ni razbrati, saj navaja le, da je (konstrukcijska in funkcionalna) povezanost jasno razvidna iz opisa posameznih objektov ter da je iz fotografij organa prve stopnje razvidno, da se zahodni del zidu neposredno stika z ograjo, znotraj katerih je utrjena površina, torej iz fotografij jasno izhaja, da je zid v obliki črke "U", ki obdaja utrjeno površino, namenjen zavarovanju te utrjene površine pred zdrsom zemlje, ograja pa zagraditvi dostopa do utrjene površine. Iz povzetih ugotovitev po presoji sodišča (konstrukcijska in vsebinska) povezanost ni jasno in razumljivo obrazložena. Zgolj ugotovitev dotikanja objektov (oz. konkretno, neposredno stikanje dela podpornega zidu s kovinsko ograjo) namreč še ne zadošča za razvrščanje kot enega objekta, temveč mora biti ugotovljena njihova konstrukcijska, požarna, vsebinska ali drugačna fizična povezava med vsemi obravnavanimi deli. Te ugotovitve pa mora navesti upravni organ, sploh v primeru nasprotovanja investitorja in zatrjevanja negativnih dejstev, ki jih stranka praviloma ne more dokazovati. Ker relevantno dejansko stanje ni ugotovljeno, sodišče ne more preveriti, ali je upravni organ zmotno uporabil materialno pravo, tj. ali gre v konkretnem primeru za novogradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ali ne. Kadar odločbe ni mogoče preizkusiti, gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

58V inšpekcijskem postopku so bila kršena pravila postopka tudi s tem, ko se organ prve stopnje ni opredelil do predlaganih tožnikovih dokazil, tega pa tudi ni (v celoti) odpravil organ druge stopnje, ki je podal opredelitev glede zavrnitve (nekaterih) dokazov, ki jih je v upravnem postopku predlagal tožnik. Kot nezadostne za potrditev tožnikovih navedb je pritožbeni organ zavrnil dokazila, ki jih je tožnik priložil k izjavi z dne 23. 4. 2021: (eno) fotografijo in (dva) izseka iz Atlasa Okolja DOF 2006 IN DOF 2012-2014; ter dokazila, ki jih je tožnik priložil k izjavi z dne 2. 4. 2021: (dve) listini Prikaz parcele z dne 10. 4. 2018 in Zunanja ureditev M:250.

59Vendar kot izpostavlja tožnik v tožbi, sta bili izjavi z dne 23. 4. 2021 priloženi dve fotografiji, ki naj bi izkazovali, da ograja in zid nista konstrukcijsko povezana niti se ne dotikata, pri čemer se fotografija 1 v upravnem spisu pri izjavi z dne 23. 4. 2021² ne nahaja, ampak je priložena le fotografija 2. V upravnem postopku torej niso bili upoštevani vsi predloženi dokazi stranke, saj glede fotografije 1 tudi ni navedenih nobenih razlogov.

60Po prvem odstavku 165. člena ZUP o tem, ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o zadevi, pri čemer se dokazi izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno ali kaj je treba dokazati. Uradna oseba sicer ni vezana na dokazne predloge strank, vendar mora biti v odločbi obrazloženo, zakaj organ posameznega dokaznega predloga ni upošteval.³ V okvir strankine pravice do izjave (9. člen ZUP) spada tudi dolžnost organa, da izvede vse pravno relevantne dokaze, ki jih je predlagala stranka ali pa takšen predlog obrazloženo zavrne. V skladu s pravilom o prosti presoji dokazov iz 10. člena ZUP mora dokazno oceno tudi obrazložiti, tako da je iz nje jasno, kako je posamezen dokaz in kako so vsi skupaj vplivali na ugotovitev pravno odločilnega dejstva.

61Tako sodišče zaključuje, da so tožbene navedbe glede zagrešenih kršitev pravil upravnega postopka utemeljene, saj niso bili vsi dokazni predlogi, ki jih je tožnik predlagal v dokaz svojim trditvam v postopku, izvedeni niti njihova zavrnitev ustrezno obrazložena.

62Glede na vse navedeno je tožba utemeljena, zato je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral upravni organ upoštevati tožnikove navedbe ter izvesti njegove predlagane dokaze ali pa jih zavrniti, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in to ustrezno obrazložiti.

63Glede tožnikovega ugovora stvarne nepristojnosti organa je odgovor odvisen od kvalifikacije objekta. Skladno s prvim odstavkom 8. člena GZ inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravljajo državni gradbeni inšpektorji. Skladno z drugim odstavkom 8. člena GZ inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen. Ker v konkretni zadevi še ni jasno, ali se inšpekcijski nadzor nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje ali ne, tudi ni mogoče zaključiti, ali je bil organ prve stopnje nepristojen.

64Glede tožnikovega predloga, da se zaradi sprejema novega GZ-1 in Uredbe o razvrščanju objektov (2022), skladno s katerima niso več regulirani drugi gradbeni posegi in več ne štejejo za objekte, za katere je pristojna gradbena inšpekcija, zaradi česar bi se moral postopek inšpekcijskega nadzora po uradni dolžnosti ustaviti, saj klasifikacija objekta CC-SI 31130 ne pomeni več kršitve (šesti odstavek 128. člena GZ-1), sodišče pojasnjuje, da se v skladu z načelom zakonitosti, ki izhaja iz 6. člena ZUP, zakonitost odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). V tem upravnem sporu je sodišče presojalo zakonitost odločbe z dne 5. 5. 2021, ki je postala dokončna z odločbo organa druge stopnje 13. 9. 2021. Glede na odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek bo vpliv kasnejše zakonodaje v konkretni zadevi presojal upravni organ, ko bo v ponovnem postopku pravilno izpeljal ugotovitveni postopek in razvrstitev obravnavanega objekta.

K II. točki izreka

65Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, ker je bila zadeva rešena izven glavne obravnave in jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22 % DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR.

66Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje tečejo zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

67Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Za lažje razumevanje tehnične smernice v nadaljevanju opredeljujemo nekatere v tehnični smernici uporabljene izraze. Kadar je za razlago izraza v oklepaju naveden vir, to pomeni, da je treba, kadar se definicija v tehnični smernici razlikuje od navedene v viru, uporabiti razlago izraza iz vira. Izrazi, ki nimajo navedenega vira, so razloženi za potrebe uporabe v tem dokumentu.
² Tožnik je izjavo z dne 23. 4. 2021 posredoval v dveh elektronskih sporočilih, po elektronski pošti, obakrat s prilogami v 3 priponkah, in sicer v prvem sporočilu (evidentirano v upravnem spisu pod zap. št. 06122-716/2021-8): izjava v postopku 716-2021 z dne 23-4-2021, foto 2, foto 1, ter drugič (evidentirano v upravnem spisu pod zap. št. 06122-716/2021-9): izjava v postopku 716-2021 z dne 23-4-2021, ... DOF 2006, ... DOF 2012-2014.
³ Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Polonca Kovač in Erik Kerševan, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 214.