UPRS Sodba I U 2036/2024-6

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2953/2024 z dne 14. 10. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo št. I U 1081/2024 z dne 9. 9. 2024 na Vrhovno sodišče RS.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča, št. I U 1081/2024 z dne 9. 9. 2024, na Vrhovno sodišče RS, s katero je bilo odločeno o tožnikovi tožbi zoper odločbo podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 253/2024 z dne 29. 5. 2024. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obsegu oprostitve plačila predujma za izvedenca medicinske stroke, ker jo je tožnik vložil po izteku roka, določenega v pravdni zadevi Okrožnega sodišča Murska Sobota P 70/2022. Tožena stranka nadalje navaja, da se po peti alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko BPP (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi). Tožena stranka zato zaključuje, da na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP tožnikova prošnja ni dovoljena, zaradi česar jo je na podlagi 37. člena ZBPP zavrgla.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnik je zoper izpodbijani sklep¹ vložil tožbo. V njej navaja, da jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve ustavnih pravic, kršitve sodne prakse, goljufije, zlorabe oblasti ter mučenja, trpinčenja in izsiljevanja. Opisuje postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil pred sodiščem v Murski Soboti. Dodaja, da je kot prejemnik socialne pomoči vložil prošnjo za oprostitev plačila predujma za izvedenca, ki pa je bila nepravilno zavržena. Meni, da je namen organa za BPP, da mu onemogoči vlaganje pravnih sredstev. Upravno sodišče je v sodbi v zadevi I U 1081/2024 z dne 9. 9. 2024 ravnalo nezakonito in z namenom prikritja kaznivega dejanja goljufije. Tožnik v tožbi sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, podredno razveljavi, tožniku pa se omogoči zakonito predlaganje odločujočih dokazov v postopku P 70/2022.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo (tretji odstavek 38. člena ZUS-1).

Glede odločitve brez glavne obravnave

5Sodišče je na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa ugotovilo, da je v tej zadevi očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Iz navedenega razloga in ker v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave.

O utemeljenosti tožbe

6Tožba je utemeljena.

7V tej zadevi tožnik izpodbija sklep tožene stranke, s katerim je po ugotovitvi, da so podane okoliščine iz pete alineje 8. člena ZBPP, na podlagi 37. člena ZBPP zavrgla tožnikovo prošnjo za BPP.

8ZBPP v 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v naslednjih zadevah: - zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; - v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva; - v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj; - kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo; - v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.

9Iz določbe 8. člena ZBPP izhaja, da so z njo določene vrste zadev, za katere se BPP po omenjenem zakonu ne odobri. Določba je umeščena med splošne določbe zakona in predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se BPP, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, zagotavlja (med drugim) za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji (1., 2., 3. in 7. člen ZBPP). Gre za določbo, ki posamezniku oži pravico do BPP, s tem pa (lahko) tudi pravico do sodnega varstva, zaradi česar je na mestu njena restriktivna presoja. V 8. členu ZBPP je torej zakonodajalec za taksativno navedene zadeve vnaprej, brez presoje pogojev in meril, ki se sicer upoštevajo pri odločanju o dodelitvi BPP (presoja finančnega položaja prosilca in izgleda za uspeh), izključil možnost pridobitve BPP. Ne glede na to pa gre v vseh situacijah iz 8. člena ZBPP za presojo, ali je pravica do BPP v posameznem primeru izključena ali ne, kar pomeni, da mora organ v vseh naštetih primerih opraviti vsebinsko (meritorno) presojo vložene prošnje in ugotoviti, ali dejansko stanje ustreza eni od naštetih situacij, v katerih prosilec ni upravičen do BPP.

10Povedano drugače, presojo po 8. členu ZBPP je treba ločiti od formalne presoje prošnje, to je, ali so za njeno obravnavo izpolnjene vse potrebne procesne predpostavke. Te upoštevaje drugi odstavek 34. člena ZBPP² izhajajo iz 67., 47. in 129. člena ZUP in se nanašajo na presojo popolnosti in razumljivosti prošnje (67. člen ZUP), na presojo, ali je vlogo vložila procesno sposobna oseba (47. člen ZUP) ter na presojo, ali vložnik v vlogi (prošnji) ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi³ oz. ali po ZUP ne more biti stranka; ali je prošnja pravočasno vložena; ali gre za litispendenco oz. ali je o zadevi že bilo pravnomočno odločeno (prim. 129. členu ZUP). Če organ ugotovi, da naštete procesne predpostavke niso izpolnjene, ne bo meritorno presojal utemeljenosti vložene prošnje za BPP, ampak jo bo zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati, pred vsebinskim začetkom upravnega postopka na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP kot nedovoljeno zavrgel. Nasprotno gre pri vprašanju stvarne legitimacije (konkretno obstoja pravice do BPP) za vprašanje materialnega prava in ne za vprašanje procesne dopustnosti prošnje za BPP.

11V danem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo sklicujoč se na peto alinejo 8. člena ZBPP zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 37. členu ZBPP⁴. Ob tem pa ni pravilno upoštevala, da določba pete alineje 8. člena ZBPP, glede na svojo prej predstavljeno pravno naravo, lahko predstavlja le razlog za zavrnitev prošnje, ne more pa predstavljati razloga za njeno zavrženje. Glede na to je sodišče v okviru tožbenih ugovorov v tej zadevi ugotovilo, da tožena stranka v predhodnem postopku ni pravilno uporabila določb ZBPP, zaradi česar je bilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 se zadeva vrne organu, ki je izpodbijani sklep izdal v ponoven postopek, v katerem je organ vezan na pravno mnenje tega sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1). To pomeni, da mora organ prošnjo tožnika z dne 12. 9. 2024 najprej ponovno preizkusiti in jo, če bo ugotovil, da za njeno meritorno obravnavo niso izpolnjene potrebne procesne predpostavke, na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavreči kot nedovoljeno. Če pa bo organ ugotovil, da je prošnja v formalnem smislu dopustna za obravnavo, jo mora obravnavati po vsebini in jo (tudi upoštevaje določbo 8. člena ZBPP), ali zavrniti kot neutemeljeno (2. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP), ali pa ji ugoditi (3. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP), v vsakem primeru pa mora svojo odločitev obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

¹ Tožnik v tožbi nepravilno navaja, da gre za odločbo.
² Drugi odstavek 34. člena ZBPP določa, da pristojni organ za BPP, če ZBPP ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
³ Na tej podlagi upravni postopek na podlagi vložne zahteve ni dopusten, če vlagatelj z zahtevo uveljavlja pravico ali pravno korist nekoga drugega (torej pravico ali pravno korist, ki po materialnem pravu ni njegova), ali pa gre za osebo, ki v postopku ne uveljavlja ali ne ščiti svojih pravic oz. pravnega interesa in tega niti z ničemer ne pojasni.
⁴ V drugem odstavku 37. člena ZBPP določa, da z odločbo oziroma s sklepom, s katerim odloči o prošnji za BPP, pristojni organ za BPP: 1. zavrže prošnjo kot nedovoljeno; 2. zavrne prošnjo kot neutemeljeno; 3. ugodi prošnji za BPP.