VSL Sklep III Cp 1867/2024

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju za objekt št. 429, ki stoji na parceli 560/9, k. o. X.

2Dedinja A. A. se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD), s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. V obširni pritožbi nasprotuje ugotovitvi, da je Občina B. na naroku 13. 6. 2019 vložila vlogo iz katere izhaja, da ni rešeno vprašanje lastništva in obstoja stavbne pravice. Občina B. je vlogo z dne 26. 4. 2019 poslala na sodišče v zadevi N 99/2018 in predmetni D 45/1981 istega dne. Iz nje izhaja priznanje Občine B., da je bil zapustnik lastnik sporne stavbe. Izrecno izjavo je občina podala tudi na naroku 13. 6. 2019. Njen pooblaščenec je navedel, da se strinja, da je stavba 429, ki je v naravi baraka - gospodarsko poslopje, last zapustnika. Pooblaščenec občine se ni mogel izjaviti le glede pripadajočega zemljišča. To pa ni bilo potrebno, saj je to predmet postopka N 99/2018. V zapuščinskem postopku je občina izrecno priznala lastništvo stavbe zapustniku. Dedinja pa je lastništvo stavbe dokazala tudi z ustreznimi listinami. V spis je vložila obvestilo o licitaciji barake, račun za njen nakup in potrdilo o plačilu barake, kot tudi odločbo Skupščine Občine C. z dne 6. 6. 1966, s katero se je zapustniku dodelilo v uporabo zemljišče, na katerem stoji baraka, iz družbene lastnine, obstoječe iz dela parcele 560/1, sedaj 560/9. Dodeljeno zemljišče je ostalo družbena lastnina. S tem je zapustnik pridobil trajno pravico uporabe na zemljišču, ki je po njegovi smrti v letu 1981 skupaj z lastništvom na baraki prešla na njegove dediče. Zapustnik je z dopisoma z dne 4. 1. 1972 in 5. 6. 1972 prosil za prepis dela parcele 560/1, na kateri ima barako, ki jo je že delno obnovil in ima trdnejše temelje. Parcela 560/9 je bila oddeljena v letu 2008 od parcele 560/1, na kateri so stali trije objekti s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in dostopi. Eden zmed njih je bila predmetna baraka. Preostala dva objekta sta že prepisana na lastnika. Pri parceli 560/9 je nepravilno vpisana lastninska pravica v korist Občine B. Za lastninjenje predmetne nepremičnine s strani občine ni bilo nobene pravne podlage in zato občina kljub vpisu v zemljiški knjigi ni lastnica te nepremičnine. Parcela 560/9 v celoti predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi 429, ki na njej stoji. Po zakonu je to zemljišče last lastnika te stavbe.

Ne drži, da v razmerju med dediči in zemljiškoknjižno lastnico ni soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine. Kot že navedeno se občina strinja, da je stavba last zapustnika. Da je bila stavba last zapustnika, se strinjajo tudi vsi dediči, postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi pa je že v teku, v zvezi s čimer je višje sodišče že navedlo, da s o lastništvu pripadajočega zemljišča lahko odloča tudi v nepravdnem postopku po ZVEtL-1. Aktivno legitimacijo za vodenje postopka imajo dediči pokojnega D. D., zato je treba najprej ugotoviti, kdo so dediči naknadnega premoženja zapustnika. O lastništvu barake je treba odločiti v zapuščinskem postopku. Po izdaji sklepa o dedovanju, v katerem bodo ugotovljeni dediči barake, se bo lahko nadaljeval postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča N 99/2018 in po zaključku tega postopka se bo lahko vpisala lastninska pravica na parceli 560/9 v korist dedičev.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zapuščinski zadevi je pritožnica predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Po zapustniku je bil že izdan sklep o dedovanju (D 45/81 z 29. 5. 1981), v katerem sporna nepremičnina - objekt (zidana baraka) s št. 429, ki stoji na parc. št. 560/9, k. o. Y, ni zajeta.

5Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. členom ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju; v tem pogledu ima torej pritožnica prav. Dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju v okviru 221. člena ZD lahko sodišče izda le v primeru, ko je nedvoumno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika, saj so predmet dedovanja le stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. Skladno z 2. členom ZD se dedujejo zgolj stvari in pravice, ki zapustniku pripadajo (na dan smrti), pri čemer se za nepremičnine domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi). Zato lahko zapuščinsko sodišče zajame v svoji odločitvi le tiste nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.¹

6Utrjeno stališče sodne prakse je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ne more ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino.² Sodišče ni pristojno presojati, ali je zapustnik na nepremičnini pridobil lastninsko pravico. V obseg zapuščine, kot že rečeno, se zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih zemljiške knjige. Zapustnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine - stavbe s št. 429, ki v zemljiško knjigo sploh ni vpisana. V zemljiški knjigi pa je pri nepremičnini s parc. št. 560/9, na kateri stoji stavba s parc. št. 429, kot lastnica vpisana Občina B. V skladu s pravnim pojmovanjem nepremičnin v sodobnem slovenskem pravu velja načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit, glej 8. člen SPZ)³, kar pomeni, da je (zaenkrat) zgradba oziroma objekt, ki stoji na zemljišču, sestavina te nepremičnine in posledično last tistega, ki je lastnik te nepremičnine (zemljišča). Sestavina zemljišča (na njem stoječi objekt) tako deli usodo le-tega. To pomeni, da v skladu s sedaj veljavnimi predpisi sestavina ni samostojna stvar v pravnem prometu.

7Ker zapuščinski postopek ne more biti namenjen ugotavljanju lastninske pravice med zapustnikom (oz. dediči) in tretjim, tudi sodišče ne more z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju nadomestiti samega pridobitnega načina, četudi (bi) obstaja(la) volja zemljiškoknjižnega lastnika. V danih okoliščinah tako zapuščinsko sodišče ne sme ugotavljati, ali je zapustnik na predmetnem objektu ali parceli, na kateri ta stoji, pridobil lastninsko pravico (oz. pravico uporabe v času družbene lastnine, ki se je nato ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico), ne glede na voljo občine, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica parcele, na kateri stoji objekt.

8Pravilnosti izpodbijanega sklepa ne ovrže pritožničino sklicevanje na odločbo VSL II Cp 1417/2017⁴, saj ta ni primerljiva z obravnavano zadevo. Listin (obvestilo o licitaciji, potrdilo o plačilu, odločba skupščine z dne 6.6.1966), s katerimi pritožnica utemeljuje in izkazuje, da je zapustnik lastnik zidane barake, po veljavnih predpisih ni mogoče šteti za listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Če obstaja volja zemljiškoknjižnega lastnika po ureditvi situacije, ni ovir, da dediči zapustnika z njim vprašanje uredijo izvensodno, v nasprotnem primeru pa je lahko vprašanje lastništva predmet morebitnega pravdnega postopka. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi se moralo sodišče opredeliti do predloženih listin. Ker ni podlage za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je sodišče prve stopnje pritožničin predlog pravilno zavrnilo.

9Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Prim. sklepa VSL II Cp 928/2014 in I Cp 1722/2016.
² Prim. sklepe VSL I Cp 1416/2017, I Cp 478/2023, II Cp 928/2014, I Cp 1848/2020, I Cp 280/2017, II Cp 1410/2021 idr.
³ Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali se nahaja nad, na ali pod nepremičnino, je sestavina nepremičnine, to je zemljišča.
⁴ V njej je bila s kupoprodajno pogodbo, ki je vsebovala ZK dovolilo, izkazana lastninska pravica v pričakovanju, nepremičnina nakupa (parcela) pa je bila vpisana v zemljiški knjigi na prodajalca, ki je s pogodbo prenesel lastninsko pravico na pridobitelja (zapustnika).