UPRS Sodba in sklep II U 418/2022-10

I. Tožba zoper sklepa Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Maribor, št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 ter št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 se zavrže.

II. Tožba zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Maribor, št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022 se zavrne.

1S sklepom št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 je Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Maribor (v nadaljevanju: FURS oziroma davčni organ), zoper dolžnika (tožnika v tem upravnem sporu) zaradi izterjave dolgovanega zneska obveznosti, to je glavnice v višini 41.926,94 EUR, zamudnih obresti v znesku 24.443,33 EUR in stroškov davčne izvršbe v višini 50,00 EUR, dovolila davčno izvršbo na premičnine.

2Pritožbo zoper navedeni sklep je FURS s sklepom št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 kot prepozno zavrgla.

3S sklepom št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022 je FURS kot prepozno zavrgla tudi pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT-4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021. V obrazložitvi sklepa FURS pojasnjuje, da je davčni organ sklep št. DT 4934-68000/2021-8 tožniku s priporočeno pošiljko dne 18. 11. 2021 poslal na naslov ... Navedeni sklep je bil tožniku vročen dne 7. 12. 2021, 15-dnevni pritožbeni rok je začel teči dne 8. 12. 2021, iztekel pa se je dne 22. 12. 2021. Iz poštnega potrdila o oddaji priporočene pošiljke je razvidno, da je tožnik pritožbo zoper navedeni sklep na pošto oddal dne 23. 12. 2021, torej prepozno. Zato je davčni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pritožbo kot prepozno zavrgel.

4Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance z odločbo št. DT-499-29-101/2022 z dne 21. 9. 2022 kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep FURS št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022 pa je v drugi vrstici točke 1 izreka spremenilo tako, da je odločilo, da se navedba "sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021" pravilno glasi: "sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021".

5V obrazložitvi odločbe ministrstvo ugotavlja, da je FURS v drugi vrstici točke 1 izreka izpodbijanega sklepa napačno poimenoval sklep, zoper katerega je vložena pritožba, navedena kršitev pa po njegovem mnenju ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.

6Glede navedb v pritožbi ministrstvo pojasnjuje, da je neutemeljen ugovor pritožnika, da mu je bil sklep z dne 17. 11. 2021 vročen šele dne 8. 12. 2021, ko mu je bil puščen v poštnem predalčniku. Iz zapisa na hrbtni strani obvestila o prejetem pismu namreč izhaja, da je bila pritožniku poštna pošiljka v hišni predalčnik res vložena šele 8. 12. 2021, vendar pa to dejstvo na odločitev ne vpliva. Vročevalec je namreč pisanje poskušal pritožniku neuspešno vročiti 22. 11. 2021, zato mu je tega dne v poštnem predalčniku pustil obvestilo s poukom po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP. Rok za prevzem pisanja je začel teči dne 23. 11. 2021, iztekel pa se je dne 7. 12. 2021, kar pomeni, da je pritožbeni rok potekel dne 22. 12. 2021. Pritožba, priporočeno dana na pošto šele dne 23. 12. 2021, je bila zato tudi po mnenju ministrstva vložena prepozno, zaradi česar je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel.

7Glede očitka tožnika, da mu je bil sklep z dne 17. 11. 2021 vročen na napačnem naslovu, to je na Y., namesto na naslovu njegovega prebivališča v X., pa ministrstvo ugotavlja, da iz vročilnice k sklepu št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 izhaja, da je bila poštna pošiljka s tem sklepom pritožniku vročena na njegovem pravem naslovu v X. Navedeno potrjuje tudi trditev pritožnika, da mu je bil sklep z dne 17. 11. 2021 puščen v njegovem predalčniku, torej tistem na naslovu X.

8Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je v zvezi z obveznostjo v višini 66.181,42 EUR prejel sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 4934-59195/2021-1 z dne 25. 8. 2021, s sklepom št. DT 4934-59195/2021-3 z dne 18. 10. 2021 je bila izvršba ustavljena, vsa dejanja v postopku izvršbe pa so bila razveljavljena. Za znesek dolga v skupni višini 66.420,27 EUR mu je bil vročen tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021, zoper katerega se je pritožil, v pritožbi pa je navajal, da je bila davčna izvršba zoper njega ustavljena in da so bila vsa opravljena dejanja razveljavljena, zaradi česar po njegovem mnenju davčni organ iz istega temelja izvršbe ne bi smel nadaljevati. Kot navaja, bi moralo zato sodišče sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 razveljaviti že po uradni dolžnosti. Navedeni sklep se namreč nanaša na isti seznam izvršilnih naslovov kot sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 4934-59195/2021-1 z dne 25. 8. 2021, v zvezi s katerim je bil postopek davčne izvršbe s sklepom št. DT 4934-59195/2021-3 z dne 18. 10. 2021 ustavljen. Po zakonu in ustavi je namreč prepovedano dvakrat odločati o isti stvari, še zlasti, če je bila davčna izvršba zaradi plačila ali odpisa obveznosti ustavljena. Tožnik nasprotuje tudi odločitvi o zavrženju pritožb, za kateri meni, da nista bili vloženi prepozno. Glede sklepa št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 23. 9. 2021 (pravilno: z dne 13. 9. 2021) navaja, da ga je v svojem hišnem predalčniku našel dne 29. 10. 2021, zaradi česar ne more držati ugotovitev davčnega organa, da mu je bila pošiljka vročena dne 23. 9. 2021. Osem dnevni rok za pritožbo je tako potekel v soboto, dne 6. 11. 2021, kar pomeni, da je bila njegova pritožba dne 5. 11. 2021 vložena pravočasno. Že iz navedenega razloga so po mnenju tožnika vsi kasneje izdani sklepi davčnega organa, ki temeljijo na predpostavki, da je bil sklep št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 pravilno vročen dne 23. 9. 2021, nezakoniti. Glede sklepa št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 pa tožnik navaja, da mu je bil dostavljen na napačni naslov v Y. Kljub opozorilu v pritožbi, vloženi zoper navedeni sklep, je davčni organ tudi sklep št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022 tožniku poslal na navedeni napačni naslov. S tem je bila kršena zaupnost davčnega postopka oziroma davčna tajnost po zakonu, ki ureja davčni postopek.

9Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in razveljavi sklep FURS št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022 v zvezi s sklepom Ministrstva za finance št. DT-499-29-101/2022 z dne 21. 9. 2022 ter sklep FURS o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021, razveljavi pa naj tudi vse ostale sklepe, ki se nanašajo na davčno izvršbo pod št. DT 4934-68000/2021.

10V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvah upravnih odločb. Navaja, da tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-68000/2021-1 z z dne 13. 9. 2021 ter na sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 za odločitev v obravnavani zadevi niso pomembni, saj navedena sklepa nista predmet presoje v tem upravnem sporu. Ker je tožnik predlagal, da sodišče razveljavi vse sklepe, izdane v postopku davčne izvršbe št. DT 4934-68000/2021, toženka sodišču predlaga, da tožbo v delu, v katerem tožnik predlaga tudi razveljavitev navedenih dveh sklepov, zavrže.

11V delu, v katerem se tožba nanaša na sklep št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022, pa toženka predlaga zavrnitev tožbe. Kot navaja, namreč ni sporno, da je tožnik pritožbo zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 vložil dne 23. 12. 2021 priporočeno po pošti, kar pomeni, da je bila njegova pritožba z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena kot prepozna. V odredbi organa na prvi stopnji, ki se nanaša na sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, je sicer res napisano, naj se ta sklep vroči tožniku na naslovu Y., vendar pa navedena odredba po ugotovitvi ministrstva ni bila izvršena. Iz povratnice k navedenemu sklepu namreč izhaja, da je bil navedeni sklep tožniku vročen na podlagi fikcije na naslovu X. Tožnik pa je v pritožbi tudi sam zatrdil, da je navedeno poštno pošiljko prejel v svoj pisemski nabiralnik, torej v tistega, na naslovu X. dne 8. 12. 2021, do česar po mnenju toženke ne bi prišlo, če bi se poskus osebne vročitve vršil na naslovu Y. Ker je bil torej poskus osebne vročitve neuspešno opravljen na tožnikovem pravilnem naslovu, tožnik pa je tudi prejel obvestilo o neuspešni osebni vročitvi z ustreznim pravnim poukom po tretjem odstavku 87. člena ZUP, se šteje, da je bil sklep z dne 17. 11. 2021 tožniku vročen s fikcijo dne 7. 12. 2021. Takšno stališče izhaja tudi iz upravno sodne prakse, na katero se sklicuje toženka (sodba Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. II U 249/2017-7 z dne 5. 6. 2019).

K točki I izreka:

12Tožba, vložena zoper sklepa FURS št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 ter št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, ni dopustna.

13Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je treba vedno izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, če je ta na voljo. To pomeni, da se upravni akt, ki je izdan v dvostopenjskem upravnem postopku, lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno (po vsebini) dokončen, saj je z njim dokončno odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Upravni spor tako ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

14Tožnik v tožbi med drugim predlaga tudi odpravo sklepa FURS št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021, s katerim je bila zoper njega za poplačilo dolgovanega zneska obveznosti dovoljena davčna izvršba na premičnine. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je FURS kot prepozno zavrgla s sklepom št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, ki je prav tako predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Kot prepozna pa je bila s sklepom FURS št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022 zavržena tudi pritožba tožnika zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, pravilnost katerega je ministrstvo potrdilo z odločbo št. DT-499-29-101/2022-2 z dne 21. 9. 2022.

15V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v pravni položaj tožnika, ker ne vsebujejo vsebinske odločitve o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To vsebuje praviloma prvostopenjski upravni akt. Vendar pa se lahko tak akt v dvostopenjskem upravnem postopku izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno dokončen, saj je z njim o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke odločeno po vsebini.¹

16Ker sta bili v obravnavani zadevi pritožbi, ki ju je zoper izpodbijani sklep št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 ter zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 vložil tožnik, iz procesnih razlogov (kot prepozni) zavrženi, pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov vsebinsko sploh ni bila presojana, kar pomeni, da pritožbi zoper navedena sklepa nista bili vsebinsko izčrpani, akta, izdana v postopku na prvi stopnji, pa nista postala materialnopravno dokončna.

17V takšnem primeru zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku na prvi stopnji (v obravnavanem primeru zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 ter sklep o zavrženju pritožbe zoper navedeni sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021), tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti, dokler stranka s tožbo uspešno ne izpodbije procesnih ovir za vsebinsko obravnavo pritožb oziroma dokler ne doseže odprave zadnje izdanega sklepa o zavrženju pritožbe s št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022, ki je lahko, ker je bila pritožba zoper njega vložena pravočasno, edini upravni akt, ki je lahko predmet sodne presoje v tem upravnem sporu.

18Šele v kolikor bi stranka pri sodišču s tožbo dosegla odpravo tega sklepa in bi posledično organ v ponovljenem postopku o pritožbi zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 odloči po vsebini, tožnik pa bi z odločitvijo ne bil zadovoljen, bi bila zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, dopustna tožba v upravnem sporu. Enako velja glede pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021.

19Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če pri predhodnem preizkusu tožbe ali kadarkoli kasneje pri obravnavi tožbe ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, mora tožbo zavreči. Med drugim sodišče s sklepom tožbo zavrže tudi, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

20Ker v obravnavani zadevi pritožbi zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi na tožnikove premičnine št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 ter zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, s katerim je bila pritožba zoper navedeni sklep o davčni izvršbi zavržena, nista bili izčrpani po vsebini (kot prepozno je organ zavrgel tudi pritožbo, vloženo zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021), je sodišče tožbo zoper navedena sklepa na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo, ne da bi presojalo njuno pravilnost in zakonitost.

21Glede očitka tožnika, da bi moral davčni organ na prvi stopnji tudi davčno izvršbo na premičnine, dovoljeno s sklepom št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021, zaradi odpisa terjatev ustaviti tako, kot je s sklepom št. DT 4934-59195/2021-3 z dne 18. 10. 2021 ustavil postopek davčne izvršbe, začet s sklepom št. DT 4934-59195/2021-1 z dne 25. 8. 2021, pa sodišče pripominja, da je tožnik v vlogi, ki jo je davčni organ prejel dne 9. 11. 2021, naslovljeni kot pritožba, pri davčnem organu na prvi stopnji smiselno predlagal, da se postopek davčne izvršbe ustavi tudi v delu, ki se nanaša na sklep št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021, ker naj bi se oba sklepa o davčni izvršbi glasila na obveznosti iz istih izvršilnih naslovov. Iz podatkov predloženega upravnega spisa ni razvidno, ali je davčni organ o navedeni zahtevi odločil. Kolikor o navedeni zahtevi, ki ima podlago v prvem odstavku 155. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), davčni organ (še) ni odločil, mora o tem sprejeti odločitev in v sklepu odgovoriti na tožnikovo trditev, da se tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 4934-68000/2021-1 z dne 13. 9. 2021 nanaša na iste obveznosti kot sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-59195/2021-1 z dne 25. 8. 2021, glede katerega je bil postopek davčne izvršbe zaradi odpisa terjatev ustavljen.

K točki II izreka:

22Tožba, vložena zoper sklep FURS št. DT 4934-68000/2021-10 z dne 10. 1. 2022, ni utemeljena.

23Z navedenim sklepom je davčni organ na prvi stopnji kot prepozno zavrgel pritožbo tožnika zoper sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021. Zoper ta sklep, s katerim je bil postopek odločanja končan, pravočasno vložena pritožba pa je bila kot neutemeljena zavrnjena, je po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.

24Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku davčne izvršbe, v katerem se za vprašanja, ki niso urejena z davčnimi predpisi, uporabljajo določbe ZUP (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2). ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

25Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti vročevalec, navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

26V tožbi tožnik odločitvi o zavrženju pritožbe nasprotuje in zatrjuje, da mu sklep št. sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 - za katerega sicer ne zanika, da ga je prejel - ni bil vročen na pravilnem naslovu. Kot navaja, mu je bil navedeni sklep vročen na napačnem naslovu, na Y. Glede navedenega ugovora pa je tožniku že pritožbeni organ pravilno pojasnil, da mu navedeni sklep ni bil vročan na naslovu Y., kot meni to napačno tožnik, pač pa na naslovu X., ki ga kot svoj naslov (tako v upravnem postopku kot tudi v upravnem sporu) navaja tudi tožnik sam. Do napake je prišlo le v odredbi, ki je zapisana na sklepu št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021, v kateri je bil kot naslov za vročanje pomotoma naveden naslov na Y. Ker pa navedena odredba ni bila realizirana (pisanje je bilo tožniku vročeno na pravilnem naslovu X.), navedena očitna pomota pri zapisu odredbe na sklepu na pravilnost vročanja ni imela vpliva. Kot namreč izhaja iz obvestila organu o vročitvi, je vročevalec sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 tožniku dne 22. 11. 2021 poskušal vročiti na naslovu X., ker pa vročitev tega dne ni bila mogoča, mu je v hišnem predalčniku skladno z določbo tretjega odstavka 87. člena ZUP pustil obvestilo, da lahko pisanje dvigne na pošti v petnajstdnevnem roku, ki začne teči naslednjega dne po tem, ko mu je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Ta rok, ki je začel teči dne 23. 11. 2021, se je iztekel v torek, dne 7. 12. 2021. Ker tožnik pošiljke v tem roku ni prevzel, se po zakonu šteje, da mu je bilo pisanje vročeno s pretekom zadnjega dne roka za prevzem pisanja, torej dne 7. 12. 2021 (t. i. fikcija vročitve). Petnajstdnevni pritožbeni rok je tako pričel teči naslednji dan od vročitve, to je dne 8. 12. 2021, iztekel pa se je v sredo dne 22. 12. 2021, kar pomeni, da je tožnik pritožbo dne 23. 12. 2021 oddal priporočeno na pošto prepozno, zaradi česar je bila le-ta po ugotovitvi sodišča pravilno zavržena kot prepozna (240. člen ZUP).

27Ker je bila pritožba tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena kot prepozna, njena presoja po vsebini ni mogoča.

28Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

29Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, pomembno za odločitev (da je tožnik sklep št. DT 4934-68000/2021-8 z dne 17. 11. 2021 dejansko prejel in da je naslov X., njegov naslov za vročanje), med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017, 9. točka obrazložitve.